Jedro

Po 4. odstavku 55. člena ZUP lahko uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila član njene družine, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Že iz same dikcije te določbe pa je razvidno, da gre v tem primeru za izjemo, njena uporaba pa je povsem v diskreciji uradne osebe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je po 6. odstavku 55. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla pritožbo tožnice zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center, št. 351-1188/2010-31 z dne 27. 10. 2010. V obrazložitvi navaja, da je A.A. v imenu B.B. vložila pritožbo zoper navedeno gradbeno dovoljenje. Toženka je po uradni dolžnosti preverila pravilnost pooblastila in ugotovila, da vložnica pritožbe za opravo tega procesnega dejanja ni imela pooblastila tožnice. Zato jo je v skladu s 55. členom ZUP pozvala, da v roku 3 dni po prejemu poziva pritožbo dopolni s pooblastilom B.B., iz katerega bo nesporno razvidno, da jo pooblašča za vložitev omenjene pritožbe. A.A. v odrejenem roku ni predložila ustreznega pooblastila, pač pa ga je predložila šele po izteku odrejenega roka.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da niti njej, niti njeni pooblaščenki poziv toženke ni bil vročen pravilno, kot določa 87. člen ZUP, saj le ta ni bil namenjen podpisniku, ki je dopis prejel in podpisal povratnico. Dopis s pozivom je bil namenjen osebno njej, podpisala pa ga ni niti ona, niti njena pooblaščenka. Glede na to, da je bila takrat odsotna, se vročitev ni opravila po 1. odstavku 87. člena ZUP, saj bi moral vročevalec – poštar v poštnem predalčniku pustiti pisno sporočilo z navedbo, kje se dokument nahaja. Tega pa vročevalec ni storil in je dopis vročil sosedu. Upravna organa bi morala okoliščine glede vročanja preveriti, česar nista storila. Zaradi teh kršitev je prekoračila rok za predložitev pooblastila.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je pritožbo zoper odločbo toženke (gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti trgovine v restavracijo) v imenu tožnice vložila A.A. in za to procesno dejanje ob vložitvi pritožbe ni predložila pooblastila tožnice.

Po 5. odstavku 55. člena ZUP lahko organ dovoli, da lahko procesno dejanje za stranko opravi oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da ga v določenem roku predloži in v njem izkaže odobritev že opravljenih dejanj. Če ta oseba v roku, ki ga določi organ, ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo oziroma za vloženo pritožbo ali izredno pravno sredstvo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti (6. odstavek 55. člena ZUP).

Po 4. odstavku 55. člena ZUP bi lahko uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, izjemoma dovolila, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila član njene družine, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Že iz same dikcije te določbe pa je razvidno, da gre v tem primeru za izjemo, njena uporaba pa je povsem v diskreciji uradne osebe.

Iz neprerekanega dejstva, da je toženka v obravnavanem primeru A.A. (ki je hči tožnice) pozvala, da v določenem roku predloži pooblastilo tožnice za vložitev pritožbe, je razvidno, da se toženka za izjemo po 4. odstavku 55. člena ZUP ni odločila, pač pa je v skladu s 5. odstavkom 55. člena dovolila opravo procesnega dejanja, A.A. pa naložila, da v odrejenem roku predloži pooblastilo. Ker ni sporno, saj tega tožnica v tožbi ne prereka, da ga v roku, ki ji ga je po 5. odstavku 55. člena ZUP določila toženka (3 dni), ni predložila, pač pa ga je predložila po poteku tega roka, saj tega tožnica ne prereka, je toženka ravnala skladno s citiranim 6. odstavkom 55. člena ZUP, ko je njeno pritožbo zavrgla.

Po 3. odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev ali predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 1. odstavku 52. člena lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Ker iz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnica ugovore glede nepravilne vročitve uveljavljala že v upravnem postopku, v tožbi pa razlogov za to ni obrazložila, jih sodišče glede na navedeno določbo ZUS-1 ni moglo upoštevati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).