Jedro

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dala prvemu tožencu v najem avtomobil po sistemu leasinga. Tri dni po sklenitvi pogodbe je bil prvemu tožencu avtomobil ukraden. Tožeča stranka je zahtevala od obeh tožencev nerazdelno plačilo tolarske protivrednosti 51.536,80 DEM, od druge toženke na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo proti obema tožencema, proti prvemu tožencu z zamudno sodbo, ki je postala pravnomočna že na prvi stopnji.

Pritožbi druge toženke je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek proti drugi toženki zavrnilo. Zavzelo je stališče, da zavarovalna pogodba sicer velja, ni pa še nastopila obveznost druge toženke plačati zavarovalnino zato, ker zavarovalna premija, niti njen prvi obrok, nista bila plačana.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da zavrne pritožbo druge toženke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizijo je sodišče vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in drugi toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je za svojo odločitev materialno pravo pravilno uporabilo zato, ker je razlikovalo med sklenitvijo zavarovalne pogodbe in nastankom obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe.

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico (prvi odstavek 901. člena ZOR). Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka) (drugi odstavek 913. člena ZOR).

Obe sodišči sta sodili upoštevajoč dejstvo, da zavarovalna premija (niti njen prvi obrok) ni bila plačana. Sodišče prve stopnje je uporabo drugega odstavka 913. člena ZOR izključilo sklicujoč se na tretji in četrti odstavek 913. člena ZOR. Uporaba omenjenih dveh zakonskih določb pa v obravnavanem primeru ni možna. Za odločitev v sporu namreč ni pomembno, ali je zavarovalna pogodba prenehala, ampak samo, ali je obveznost druge toženke iz veljavne zavarovalne pogodbe sploh nastala. Ker premija (niti njen prvi obrok) ni bila plačana, je pravilen pravni zaključek, da obveznost druge toženke plačati zavarovalnino še ni nastala. V zavarovalni polici je namreč določba (navaja jo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi), da stopi zavarovanje v veljavo od 24. ure dalje tistega dne, ko je plačana zavarovalna premija oziroma njen prvi obrok, če je dogovorjeno obročno plačevanje.

Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti revizijskemu sklicevanju na 900. člen ZOR. Kot je že omenjeno zgoraj, je treba za odločitev v sporu uporabiti drugi odstavek 913. člena ZOR, ne pa tretjega oziroma četrtega. Določba v zavarovalni pogodbi (zavarovalni polici - prvi odstavek 901. člena ZOR), da stopi zavarovanje v veljavo od 24. ure dalje tistega dne, ko je plačana zavarovalna premija oziroma prvi obrok, pa se tudi ne odmika od določbe drugega odstavka 913. člena ZOR, zato je veljavna.

Ker je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP).