Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ izdal na podlagi 290. člena ZUP, ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč predstavlja le procesno odločitev.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski organ ugotovil, da je odločba gradbenega inšpektorja z dne 28. 10. 2010, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora do dne 31. 3. 2011 na zemljišču s parc. št. 325l, k.o. …, na svoje stroške odstraniti objekt, opisan v točki 1 izreka izpodbijanega sklepa in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje, dne 1. 4. 2011 postala izvršljiva in jo je dovoljeno izvršiti po drugih osebah - pooblaščenih izvajalcih Inšpektorata RS za okolje in prostor - če je tožeča stranka do dne 30. 9. 2012 ne izvrši sama. Hkrati je bilo odločeno še, da bodo morebitni stroški izvršbe tožeči stranki naloženi v plačilo s posebnimi sklepi in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe. V obrazložitvi je navedeno, da je bila inšpekcijska odločba tožeči stranki vročena dne 2. 11. in 19. 11. 2010. Tožeča stranka je v 8-dnevnem roku po vročitvi vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil, nakar je tožeča stranka sprožila tudi upravni spor, v katerem pa je Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru, s sodbo pod št. II U 330/2011 z dne 22. 2. 2012 tožbo zavrnilo, tako da je inšpekcijska odločba tega dne tudi postala pravnomočna. Pri inšpekcijskem pregledu dne 21. 3. 2012 je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka naložene obveznosti do 31. 3. 2011 ni izvršila.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil, ker je ugotovil, da izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe temelji na izvršljivi odločbi in dejstvu, da (pri)tožnika nista izpolnila obveznosti, ki jima je bila naložena z odločbo. Ker (pri)tožnika nista odstranila objekta, ju je prvostopenjski organ pravilno opozoril, da če tega ne bosta storila niti v naknadnem roku, bo prisilno izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Pritožbene ugovore, da bo z izvršitvijo izpodbijanega sklepa (pri)tožnikoma nastala nepopravljiva materialna škoda, je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljene, ker škoda zaradi odstranitve nelegalno grajenega objekta ni pravno priznana, zatrjevanje premoženjskih in socialnih razmer pa je zavrnil kot neutemeljene, ker ne morejo vplivati na odločitev v zadevi in hkrati še pojasnil, da pritožbene navedbe, ki se ne nanašajo na izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, niso predmet tega postopka in so zato neupoštevne.

Tožnika v tožbi navajata, da sta s strani gradbenega inšpektorja prejela odločbo z dne 28. 10. 2010, na podlagi katere bi morala do 31. 3. 2011 na zemljišču s parc. št. 325, k.o. …, na svoje stroške odstraniti tam zgrajeni stanovanjski objekt in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje. Ta odločba je postala pravnomočna in izvršljiva. Ker do navedenega roka objekta nista sama odstranila, je gradbeni inšpektor izdal sklep o izvršbi z dne 22. 3. 2012. Navedeni objekt sta res zgradila brez dovoljenja, ker v času gradnje ni bilo možno pridobiti potrebnega dovoljenja. Takrat namreč parcela, na kateri stoji sporni objekt, ni bila zajeta v zazidalni načrt Občine Slovenj Gradec; sedaj pa je v teku postopek za sprejem dolgoročnega zazidalnega načrta, ki zajema tudi parcelo št. 325, k.o. …. Zato sta pri Upravni enoti Slovenj Gradec vložila zahtevo za legalizacijo spornega objekta, vendar o njuni vlogi še ni bilo odločeno, ker je postopek za sprejem dolgoročnega zazidalnega načrta še v teku. Na upravni enoti so jima zagotovili, da bo objekt legaliziran takoj, ko bo zazidalni načrt sprejet. Gre torej le za krajši časovni zamik, zato menita, da bi z izvršitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe utrpela nepopravljivo škodo. Z gradnjo spornega objekta sta bila namreč prisiljena pričeti, zaradi rešitve lastnega stanovanjskega problema. Razen tega je sporni objekt grajen tako, da ostaja zemljiška parcela neokrnjena za potrebe kmetijske obdelave. Zato menita, da je treba izpodbijani sklep razveljaviti, saj bo sporni objekt v kratkem legaliziran. Sodišču predlagata, da sklep o dovolitvi izvršbe z dne 22. 3. 2012 razveljavi.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. V obravnavani zadevi je predmet presoje pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je prvostopenjski upravni organ izdal na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ter z njim ugotovil, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva ter določil način njene izvršbe (izvršba po drugih osebah, pooblaščenih izvajalcih Inšpektorata RS za okolje in prostor, v kolikor objekta ne bosta sama odstranila). Po presoji sodišča izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč predstavlja le procesno odločitev. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to pa je odločba z dne 28. 10. 2010, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da morata do 31. 3. 2011 na svoje stroške odstraniti zgrajeni objekt in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista izpolnila sama, kot jima je bilo naloženo z izvršilnim naslovom.

Tožnika tudi s tožbenimi navedbami ne izkažeta, da bi akt, ki ga izpodbijata, posegal v njun pravni položaj. Tega ne izkažeta s pavšalnim zatrjevanjem, da bo njun objekt v kratkem legaliziran, ker je v teku sprejem zazidalnega načrta občine. Na drugačno odločitev pa tudi ne more vplivati zatrjevanje tožnikov, da sta s sporno gradnjo rešila svoj stanovanjski problem in da bi jima z odstranitvijo objekta nastala nepopravljiva škoda, saj je vsaka odstranitev objekta povezana z določenimi stroški, kar bi moral vsak investitor nelegalne gradnje upoštevati že ob pričetku gradnje.

Izpodbijani sklep pa tudi ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. To pomeni, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zaradi česar je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrglo.