Jedro

Sodišče prve stopnje je nato storilcu z dopisom z dne 8. 10. 2020, ki je storilcu bil vročen 23. 10. 2020, storilcu poslalo v vednost pojasnila pristojnega organa države izdaje in ga pozvalo naj v roku 8 dni odgovori na navedbe pristojnega organa države izdaje. Na ta dopis storilec ni odgovoril niti do 20. 11. 2020, ko je sodišče prve stopnje pritožbo odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Ob takem procesnem dejanskem stanju ni mogoče šteti, da je storilec s pritožbi priloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je poravnal z odločbo pristojnega organa države izdaje njemu izrečeno globo in stroške in so pritožbene navedbe, da je globa bila že plačana, neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bürgermeister der Stadt Graz z dne 17. 3. 2017, ki je postala pravnomočna 25. 4. 2017, s katero je bilo storilcu B. Š. zaradi storitve treh prekrškov po četrtem odstavku 7.i člena v zvezi s 7.d členom Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG) izrečena globa v skupnem znesku 3.000,00 EUR in naloženo plačilo stroškov postopka v višini 300,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilec dolžan poravnati globo in stroške postopka v skupni višini 3.300,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa. Opozorilo ga je tudi, da bo terjatev sicer izterjana prisilno ter da lahko po poteku roka za plačilo denarne sankcije pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo globe in stroškov postopka.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je kazen bila plačana že 12. 5. 2017, plačilo pa je bilo izvedeno preko podjetja ...., v katerem je takrat bil zaposlen in je koordiniralo delo na tem projektu, na katerega se nanaša kazen. Priložil je tudi potrdilo o plačilu in pojasnil, da je verjetno prišlo do napake pri knjiženju, saj na sklepu o prekršku ni bilo navedene nobene sklicne številke, a mu kasneje niso ničesar več pošiljali.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 6. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije in v 7. točki obrazložitve ugotovilo, da je tako ravnanje prekršek tudi po pravu Republike Slovenije, in sicer po četrtem odstavku 25. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)1. 6. Ker iz 3. točke četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da lahko domače sodišče, v celoti ali delno zavrne predlog za priznanje in izvršitev, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, je prvostopenjsko sodišče po prejemu storilčeve pritožbe pristojni organ države izdaje pozvalo, da pojasni, ali je storilec globo dejansko poravnal. Pristojni organ države izdaje je z dopisom z dne 9. 9. 2020 (list. št. 44) pojasnil, da se s strani storilca zatrjevano plačilo in potrdilo o plačilu nanaša na globo, ki je bila izrečena drugi odgovorni osebi iste gospodarske družbe D. A., kar je razvidno iz potrdila o nakazilu, kjer je pod točko „podrobnosti nakazila“ navedena številka fakture za D. A. tj. ..., številka fakture za B. Š. pa je ... in ta številka predstavlja enoznačno identifikacijo. Pristojni organ države izdaje je dopisu priložil tudi izpis iz konto kartice za storilca D. A., ki potrjuje navedbe v dopisu.

7. Sodišče prve stopnje je nato storilcu z dopisom z dne 8. 10. 2020, ki je storilcu bil vročen 23. 10. 2020, storilcu poslalo v vednost pojasnila pristojnega organa države izdaje in ga pozvalo naj v roku 8 dni odgovori na navedbe pristojnega organa države izdaje. Na ta dopis storilec ni odgovoril niti do 20. 11. 2020, ko je sodišče prve stopnje pritožbo odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Ob takem procesnem dejanskem stanju ni mogoče šteti, da je storilec s pritožbi priloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je poravnal z odločbo pristojnega organa države izdaje njemu izrečeno globo in stroške in so pritožbene navedbe, da je globa bila že plačana, neutemeljene.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

1 Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS) velja od 1. 1. 2018. V času storitve prekrškov (od 8. 6. 2016 do 20. 7. 2016) je bilo tako dejanje predpisano kot prekršek v 64. členu Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ker je predstavljalo kršitev obveznosti iz tretjega odstavka 45. člena ZZSDT.