Jedro

Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožnik je pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije zahteval, da Komisija Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve izda soglasje za izplačilo enkratne letne nagrade za leta 2003, 2004 in 2005, ki mu je bila priznana in odmerjena s sklepi sveta zavoda, v katerem je tožnik direktor, sicer bo izdajo soglasja nadomestila sodba.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom I U 1518/2009-7 z dne 24. 3. 2010 izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej zadevi in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Obrazložilo je, da je upravno sodišče pristojno za zagotavljanje sodnega varstva javnim uslužbencem po Zakonu o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.) samo, če gre za javnega uslužbenca, ki je zaposlen v državnem organu ali v upravi lokalne skupnosti (prvi odstavek 22. člena ZJU) in pod nadaljnjim pogojem, da se o pravicah in obveznostih teh javnih uslužbencev odloča z upravno odločbo. Tožnik ni zaposlen v državnem organu ali v upravi lokalne skupnosti, zato je za zahtevek v zvezi z njegovo nagrado za uspešnost poslovanja pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki odloča v individualnih delovnih sporih o pravicah iz delovnega razmerja med delavci in delodajalci.

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Pri tem se sklicuje na že sprejeta stališča Vrhovnega sodišča v sklepih VIII R 4/2010 in VIII R 13/2010 z dne 16. 6. 2010, ki temeljita na podobnem dejanskem stanju. Vrhovno sodišče je v teh zadevah obrazložilo, da tožena stranka ni tožničin delodajalec in da gre za odločanje o posamični stvari v drugih javnopravnih zadevah v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nadalj.). Sodno varstvo je v takem primeru zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in nadalj.).

4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. Tako kot v zadevah VIII R 4/2010 in VIII R 13/2010 je tudi v tej zadevi pravilna ugotovitev, da ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Tožba je vložena zoper toženo stranko, ki ni tožničin delodajalec, z zahtevo, da je njen pristojni organ (Komisija Vlade za kadrovske in administrativne zadeve) dolžan pozitivno odločiti o soglasju k sklepom sveta tožnikovega delodajalca o izplačilu nagrad, sicer bo to soglasje nadomestila sodba. Odločanje s soglasjem je predvideno v Sklepu o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov (Ur. l. RS, št. 78/98). Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

6. Ker v tej zadevi torej ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor v drugi javnopravni stvari v skladu s 4. členom ZUP, je za odločanje pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.