Jedro

Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 31. 3. 2011, zato bi mu zakonske zamudne obresti pripadale od naslednjega dne, to je od 1. 4. 2011 dalje, ob upoštevanju zastaranja pa mu pripadajo od dne 30. 3. 2013.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni v III. točki izreka tako, da se pravilno glasi: "III. Toženi stranki se naloži plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.019,41 EUR od 30. 3. 2013 do vključno 11. 2. 2016."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 210,80 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek zaradi delnega umika tožbe ustavi glede zahtevka za plačilo 28,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2011 dalje do plačila in glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.019,41 EUR od 1. 4. 2011 do vključno 29. 3. 2013 (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati znesek 3.019,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2016 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo pa je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.019,41 EUR od 30. 3. 2013 do vključno 11. 2. 2016 (III. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da tožniku v roku 8 dni povrne stroške postopka v znesku 1.455,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (VI. točka izreka).

2. Tožnik pravočasno vlaga pritožbo zoper III. točko sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi v zavrnilnem delu ter toženi stranki naloži v plačilo celotne stroške tega postopka. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede zavrnilnega dela sodbe, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti. Meni, da mu zakonske zamudne obresti pripadajo od prvega dne po vrnitvi z misije. Sodišče prve stopnje pa se napačno sklicuje na izvensodni zahtevek tožnika, ki je bil podan 27. 1. 2016, pri čemer je prezrlo, da je v tem zahtevku od tožene stranke zahteval plačilo skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti od prvega dne po vrnitvi z misije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Prav tako je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo glede teka zakonskih zamudnih obresti.

5. Tožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da lahko zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine iz naslova neizkoriščenih dnevov tedenskega počitka tečejo šele od dneva, ko je potekel rok za izpolnitev, določen v izvensodni zahtevi za varstvo pravic iz delovnega razmerja z dne 27. 1. 2016. Po 299. členu Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.) pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah (npr. Pdp 1242/2009, Pdp 153/2010, Pdp 259/2012, Pdp 1158/2015, Pdp 1012/2016, Pdp 924/2017) zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 31. 3. 2011, zato bi mu zakonske zamudne obresti pripadale od naslednjega dne, to je od 1. 4. 2011 dalje, ob upoštevanju zastaranja pa mu pripadajo od dne 30. 3. 20131. 6. Zato je pritožbeno sodišče na pritožbo tožnika sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da je tožniku zakonske zamudne obresti od prisojene glavnice 3.019,41 EUR priznalo še za čas od 30. 3. 2013 do 11. 2. 2016 (5. alinea 358. člena ZPP).

7. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je upoštevaje OT tožniku priznalo naslednje pritožbene stroške: nagrado za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 15/4) ter 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) v višini 5 točk, skupaj torej 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 117,05 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 142,80 EUR, ter stroške sodne takse za pritožbo v višini 68,00 EUR, kar skupaj znaša 210,80 EUR, kot izhaja iz izreka te sodbe.

1 Tožnik je tožbo vložil 30. 3. 2016.