Up-126/00

0. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 12. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III. Ips 71/98 z dne 13. 1. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 505/96 z dne 10. 2. 1998 in sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. IV Pg 689/94 z dne 11. 7. 1996 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavna pritožnica je v pravočasni pritožbi zoper sodbo prve stopnje napovedala obrazložitev v treh dneh in to obrazložitev tudi poslala, vendar po preteku zakonskega pritožbenega roka.

Pritožbeno sodišče dopolnitve ni upoštevalo, ker da je prepozna, in revizijsko sodišče je temu stališču pritrdilo.

2.S takim stališčem o prepoznosti dopolnilne pritožbe se pritožnica ne strinja. Meni, da je napačno, a tudi v nasprotju s celotno dosedanjo sodno prakso. Trdi, da je v neskladju tudi s pravno stroko, pri čemer se sklicuje na komentar dr. J. Juharta k Zakonu o pravdnem postopku. Zaradi take uporabe procesnega prava da ji je torej kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

3.Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče sodbi sodišč druge in tretje stopnje zaradi omenjene kršitve človekove pravice razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.

4.Postopek z ustavno pritožbo ni priložnost za izpodbijanje pravilnosti uporabe procesnega prava. S samim zatrjevanjem, da je pravilo o pravočasnosti pritožbe napačno uporabljeno, torej pritožnica ne more utemeljevati ustavne pritožbe. Trditev o kršenju pravice do enakega varstva pravic bi lahko bila utemeljena, če bi pritožnica s čimerkoli izkazala, da se izpodbijana sodna odločitev razlikuje od siceršnje sodne prakse ali pa da je arbitrarna. Toda glede tega ostaja le pri trditvi; ne navaja primerov, ki bi vsaj kazali na to, da naša sodna praksa v primerih, kakršen je njen, zavzema tudi drugačna oziroma nasprotna stališča. Komentar Zakona o pravdnem postopku dr. Jožeta Juharta (Ljubljana 1974), na katerega se sklicuje, bi resda lahko kazal na neenotnost ali celo drugačnost sodne prakse, ko bi iz njega izhajalo drugačno razumevanje procesne norme, kot jo je v pritožničinem primeru uporabilo sodišče. A take vsebine se komentarju ne da pripisati: odstavek, na katerega kaže pritožnica, razlaga izključno primer brzojavne vloge, za kakršnega v obravnavanem primeru ne gre.

5.Postopek preizkusa ustavne pritožbe je pokazal, da pritožbeno in revizijsko sodišče očitno nista zagrešili kršitve pritožničine pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger