Jedro

Toženec bo moral v ponovljenem postopku po vsebini presoditi navedbe tožnikov, med ostalimi tudi njuno trditev, da je izvajalec na računu št. 147/16, predloženem k obvestilu o zaključku naložbe, ki ga je toženec štel za verodostojnega, na roke popravil datum ponudbe, s čimer smiselno zatrjujeta, da je s tem vzpostavljen (vsaj) dvom v njegovo verodostojnost in skladno s prej citirano določbo petega odstavka 8. b) točke Javnega poziva podana potreba po izvedbi dodatnih dokazov v zvezi z ugotavljanjem pričetka izvedbe del.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada št. 36003-71/2016-10 z dne 13. 12. 2017 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženec je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo etažnih lastnikov/solastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu ..., za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrep toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v stanovanju tožnikov (1. točka izreka); razveljavil odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36003-71/2016-4 z dne 16. 12. 2016 (2. točka izreka) ter odločil, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da iz celotne dokumentacije, zlasti iz računa izvajalca z dne 29. 8. 2016, izhaja, da je bila predmetna naložba izvedena najkasneje 28. 8. 2016, kar je pred oddajo vloge in je tako v nasprotju z določbami predmetnega javnega poziva. Zato je s sklepom z dne 6. 6. 2017 uvedel obnovo postopka. V obnovljenem postopku sta tožnika sicer predložila popravljen račun, opis kronologije poteka del, izpise elektronske pošte, fotografije izvedene naložbe in njihove pomanjkljivosti ter izpise glede dopisovanja po telefonu, ne pa izpisa iz računovodstva, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj je bil predmetni račun izvajalca izdan in knjižen. Toženec tako zaključuje, da prejeta dokumentacija ni verodostojna, saj iz nje ne izhaja nedvoumno, kdaj se je predmetna naložba pričela in zaključila. Zato je vlogo tožnikov zavrnil ter na podlagi prvega odstavka 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) razveljavil odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude.

2. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da je zaključek toženca, da predmetna naložba ni bila izvedena v skladu z določili javnega poziva, v bistvenem neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, poleg tega temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Obvestilu o zaključku naložbe sta res priložila račun št. 147/16, na katerem je navedeno, da je bila naložba izvedena 28. 8. 2016, vendar sta po opozorilu toženca pojasnila, da je pri izdaji navedenega računa prišlo do očitne pisne pomote ter predložila popravljen originalen račun izvajalca, iz katerega izhaja, da je bila naložba zaključena 25. 1. 2017. Zakaj toženec ni upošteval, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do očitne pisne pomote, ki jo je izvajalec v nadaljevanju odpravil ter izdal pravilen račun, iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati. Izpodbijana odločba je neobrazložena in arbitrarna tudi zato, ker se toženec ni opredelil niti do ostalih, številnih listinskih dokazov, ki sta jih v postopku predložila tožnika ter predlagala neposredno zaslišanje izvajalca, nadzornika, prvega tožnika ter A.A.. Ker se toženec ni izrekel glede njunih številnih dokaznih predlogov, je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka, tožnikoma pa je kršil tudi pravico do izjave v postopku (22. člen Ustave). V nadaljevanju tožbe konkretno navajata, iz katerih listin izhaja, da je toženec napačno ugotovil dejansko stanje s tem, ko je zaključil, da pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Sodišču predlagata, naj po izvedbi ponujenih dokazov tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, tožencu pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženec v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja razloge izpodbijane odločbe in odgovarja na tožbene navedbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno, tožnikoma pa naloži plačilo njegovih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnika v vlogi z dne 25. 2. 2019 izpostavljata, da je toženec ravnal popolnoma v nasprotju s temeljnimi načeli ZUP in pravili dokaznega postopka, saj je brez podlage v ZUP računu št. 147/16 z dne 29. 8. 2016 dal večjo dokazno vrednost in ga brez pravne podlage štel za verodostojno listino ter tožnika pozval na predložitev izpisa iz računovodstva izvajalca kljub dejstvu, da sta za zatrjevano dejstvo, da se naložba 29. 8. 2016 sploh še ni začela, predložila vrsto drugih dokazil (predračun za pripravo PZI, predračun za izvedbo suho/montažnih del, potrdilo o plačilu z dne 15. 12. 2016, izjavo o zaključku naložbe z dne 14. 2. 2017, elektronsko korespondenco, slike ipd.) ter da sta pojasnila, da sta z izvajalcem glede predložitve računovodskih listin neuspešno skušala stopiti v kontakt. 5. Tožba je utemeljena.

6. Med strankami je sporna zavrnitev vloge tožnikov - etažnih lastnikov/solastnikov v večstanovanjski stavbi na naslovu ... za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrep toplotne izolacije strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru v njunem stanovanju na podlagi Javnega poziva 41SUB-OBPO16 Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb (Javni poziv, Uradni list RS, št. 54/16) ter razveljavitev odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36003-71/2016-4 z dne 16. 12. 2016, o čemer je toženec odločil z izpodbijano odločbo.

7. Z izpodbijano odločbo je toženec, kot rečeno, razveljavil odločbo št. 36003-71/2016-4 z dne 16. 12. 2016, s katero je bila tožnikoma dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude v višini 4.583,00 EUR za novo naložbo v ukrep, naveden prejšnji točki obrazložitve te sodbe. Kot izhaja iz upravnega spisa zadeve, je toženec s sklepom št. 36003-71/2016-7 z dne 6. 6. 2017 uvedel obnovo navedenega postopka dodelitve pravice do nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrep toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, v katerem se je skliceval na obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP1 ter v obnovljenem postopku izdal v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo.

8. Skladno s prvim odstavkom 7. točke Javnega poziva "Postopek obravnave vlog" se pri odločanju o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude uporablja postopek, določen z ZUP, če Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) ne določa drugače. 9. Ob izdaji odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36003-71/2016-4 z dne 16. 12. 2016, sklepa o obnovi postopka ter izpodbijane odločbe je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja - ZVO-1I, objavljen v UL RS št. 30/2016 dne 25. 4. 20162. S 36. členom ZVO-1I se je spremenil dotedanji 146. g člen ZVO-1, tako da je bolj jasno kot v dotedanjem zakonu določil postopek odločanja Sklada (toženca) o pravici vlagatelja do pridobitve sredstev3. ZVO-1, veljaven ob izdaji navedenih odločb, tako v prvem odstavku 146. g člena določa, da Sklad (toženec) odloči o pravici vlagatelja do pridobitve sredstev Sklada in drugih sredstev, s katerimi Sklad upravlja, z odločbo. Na podlagi citirane določbe je toženec torej izdal odločbo št. 36003-71/2016-4 z dne 16. 12. 2016 o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude tožnikoma. S 37. členom ZVO-1I pa se je spremenil dotedanji 146. h člen ZVO-1, ki je določal (posebno) obnovo postopka, končanega z odločbo Sklada, proti kateri v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, tako da je v tej določbi (na novo) uredil odvzem pravice do pridobljenih sredstev Sklada. Skladno s 6. točko 146. h člena ZVO-1, veljavnega ob izdaji odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36003-71/2016-4 z dne 16. 12. 2016, sklepa o obnovi postopka ter izpodbijane odločbe, Sklad pravico do pridobljenih sredstev odvzame z odločbo, če upravičenec ne izpolni (drugih) določil splošnih pogojev poslovanja Sklada glede na namen dodeljenih sredstev oziroma določila javnega poziva.

10. Iz citiranih relevantnih določb ZVO-1 tako jasno izhaja, da Sklad v primeru, če so podani v prvem odstavku 146. h člena tega zakona taksativno našteti razlogi, pravico do pridobljenih sredstev odvzame s posebno odločbo. Iz tega sledi, da v takšnem primeru zakon (ZVO-1) ne predvideva več obnove postopka o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, temveč gre za poseben postopek odvzema pravice do pridobljenih sredstev skladno z določbo 146. h člena ZVO-1. 11. Ker toženec ni ravnal skladno z navedeno določbo ZVO-1, temveč je brez pravne podlage z obnovo postopka posegel v odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude z dne 16. 12. 2016, je bistveno kršil pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Zato je bilo že iz tega razloga potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo skladno s tretjim odstavkom te določbe vrniti tožencu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je toženec vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Zaradi učinkovitejšega vodenja ponovljenega postopka sodišče pripominja, da dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev v zadevi, določa materialni predpis, ki ureja pravno razmerje (pravice in obveznosti) posameznikov na določenem upravnem področju in na podlagi katerega je treba odločiti v konkretni upravni zadevi. Ta dejstva in okoliščine je treba ugotoviti. To pomeni, da že materialni predpis, ki se nanaša na upravno zadevo, za katero gre, na splošno opredeljuje vsebino in obseg posebnega ugotovitvenega postopka4. V obravnavani zadevi je tako relevantna določba petega odstavka 8. b) točke Javnega poziva, po kateri se datum izdaje računa, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, šteje za datum zaključka naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih dokumentaciji o zaključku naložbe, ne izhaja drugače. 13. Ob upoštevanju citirane določbe Javnega poziva bo moral toženec v ponovljenem postopku po vsebini presoditi navedbe tožnikov, med ostalimi tudi njuno trditev, da je izvajalec na računu št. 147/16, predloženem k obvestilu o zaključku naložbe, ki ga je toženec štel za verodostojnega, na roke popravil datum ponudbe, s čimer smiselno zatrjujeta, da je s tem vzpostavljen (vsaj) dvom v njegovo verodostojnost in skladno s prej citirano določbo petega odstavka 8. b) točke Javnega poziva podana potreba po izvedbi dodatnih dokazov v zvezi z ugotavljanjem pričetka izvedbe del. Ob tem sodišče dodaja, da ima listina dokazno vrednost le, če je pristna. Listina je pristna (avtentična), če njena vsebina izvira od izdajatelja in če je tudi po svojem zunanjem videzu neoporečna. Takšne neoporečnosti ni, če je na listini kaj prečrtano, zradirano ali kako drugače izbrisano ali če so na listini kakšne druge zunanje pomanjkljivosti. V takšnem primeru mora uradna oseba, ki vodi postopek, presoditi, ali in koliko je s tem zmanjšana dokazna vrednost listine, ali pa nima listina nobene dokazne vrednosti za odločitev o zadevi, v kateri teče postopek (172. člen ZUP)5. 14. Tožnika zatrjujeta tudi, da sta uradno osebo tekom postopka poklicala in jo obvestila, da s strani toženca zahtevanega izpisa iz računovodstva izvajalca nista uspela pridobiti. Tudi to njuno navedbo bo moral toženec v ponovljenem postopku presoditi in kolikor bo ocenil, da je za dokazovanje potrebno, bo moral izvajalcu, ob upoštevanju določbe 176. člena ZUP6, s sklepom naložiti, naj pokaže listino na obravnavi, da bi se mogle stranke o njej izjaviti. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo toženec mogel zaključiti, ali je bila predmetna naložba izvedena v nasprotju z določbami Javnega poziva in o zadevi odločiti. Pri tem bo moral svojo odločitev obrazložiti skladno z določbo prvega odstavka 214. člena ZUP, vključno s konkretizirano navedbo razlogov, ki bodo glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev. To pomeni, da bo moral izvedene dokaze ovrednotiti in svojo dokazno oceno pojasniti. Kolikor ne bo sledil vsem dokaznim predlogom tožnikov (v postopku sta namreč predlagala tudi zaslišanje prvega tožnika ter prič – izvajalca naložbe in nadzornika), bo moral v obrazložitvi odločbe navesti, zakaj jim ni sledil in pri tem paziti, da ne bo ob tem napravil vnaprejšnje dokazne ocene (to je da bi zavrnil možnost njihovega uspeha še pred izvedbo).

15. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov ugotovilo, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

16. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se jima priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, saj je njun pooblaščenec zavezanec za ta davek. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

1 1. točka 260. člena ZUP določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. 2 ZVO-1I je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS (43. člen ZVO-1I), to je 10. 5. 2016. 3 Glej: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ZVO-1I – redni postopek, EPA 973/VII (Poročevalec DZ RS z dne 24. 12. 2015. 4 Glej: E. Kerševan in V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2018, str. 255. 5 Glej: prav tam, st. 281. 6 Če je listina pri drugi osebi, pa je ta noče prostovoljno pokazati, ji po prvem odstavku 176. člena ZUP organ, ki vodi postopek, s sklepom naloži, naj pokaže listino na obravnavi, da bi se mogle stranke o njej izjaviti.