Jedro

Prvi odstavek 38. člena GZ se nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP, skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Nova Gorica, št. 351-551/2019/43 z dne 9. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je organ v 1. točki izreka zavrgel zahtevo tožnika za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo opornega zidu z ograjo na parc. št. 858/2 k. o. ... V 2. točki izreka je ugotovil, da posebni stroški niso nastali.

2. Postopek odločanja je potekal drugič, saj je prvič drugostopenjski organ odločil, da je predlog vložen pravočasno, ker tožnik ni bil ustrezno seznanjen s postopkom, in prvostopenjskemu organu naložil, da v ponovnem postopku ugotovi, ali je podan pravni interes za udeležbo v postopku. Prvostopenjski organ je kljub temu zahtevo zavrgel kot prepozno z obrazložitvijo, da je investitor vabilo k priglasitvi udeležbe skladno z Gradbenim zakonom (GZ) 31. 10. 2019 izobesil na vidnem in lahko dostopnem mestu na nepremičnini. Na vabilu je pisalo, da je udeležbo mogoče priglasiti do 20. 11. 2019, zato je priglasitev udeležbe, vložena 20. 12. 2019, prepozna (prvi odstavek 38. člena GZ). Navedel je še, da je bil tožnik že 21. 10. 2019 (na podlagi svoje zahteve po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)) seznanjen s tekom postopka za izdajo gradbenega dovoljenja v tej zadevi.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo (razen glede stroškov) zavrnil z obrazložitvijo, da je organ prve stopnje z dopisom št. 090-36/2019/2 z dne 21. 10. 2019 natančno odgovoril na vprašanja tožnika in pojasnil tudi, da se glede predmetne nepremičnine vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, ki še ni zaključen. Meni, da bi tožnik moral ukrepati aktivno in vložiti zahtevo za vstop v postopek. Po mnenju drugostopenjskega organa je tudi obvestilo glede na vse navedbe bilo postavljeno na jasno vidno in dostopno mesto, kar izhaja že iz dejstva, da je tožnik mesto namestitve lahko fotografiral s travnika, s čimer bi lahko videl tudi izobešeno vabilo.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik zoper navedeni sklep vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Zatrjuje, da je drugostopenjski organ v ponovljenem postopku neobrazloženo odstopil od lastnega stališča, po katerem je treba osebo, ki želi informacijo o točno določenem upravnem postopku, šteti za osebo iz prvega odstavka 37. člena GZ, ki jo mora organ osebno vabiti k priglasitvi udeležbe. Nadalje zatrjuje, da dopis z dne 21. 10. 2019, s katerim je bil obveščen o teku postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, ni vseboval podatka o opravilni številki zadeve. To informacijo je prejel šele po več urgencah 19. 12. 2019, dan za tem pa je že vložil zahtevo za priznanje udeležbe v postopku. Toženka naj bi podatke o postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožniku tudi prikrivala, saj je prvi osnutek dopisa z dne 21. 10. 2019 vseboval opravilne številke upravnih postopkov, dopis, kakršen je bil poslan, pa teh podatkov ni vseboval. Meni tudi, da bi moral v postopek biti povabljen z osebno vročitvijo (prvi odstavek 37. člena v povezavi z drugim odstavkom 36. člena GZ), do teh njegovih navedb pa se toženka v svoji odločbi sploh ni opredelila. Dodaja, da obvestilo o vabilu k priglasitvi udeležbe ni bilo izobešeno na vidnem in lahko dostopnem mestu na nepremičnini, pač pa v skritem kotu oz. ozki niši med obstoječim podpornim zidom in hišo, kar ne izpolnjuje standarda iz tretjega odstavka 37. člena GZ. Mesto namestitve je poleg tega dostopno le preko parcel mejašev. Trdi še, da prvostopenjski organ sploh ni preverjal, ali je bilo obvestilo res izobešeno, saj je fotografiji obešenega obvestila z začetka in konca roka za priglasitev udeležbe od investitorja pridobil šele po priglasitvi udeležbe, ni pa tekom postopka preverjal, ali je investitor izpolnil to dolžnost. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, in mu prizna položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo podpornega zidu za bazen in greznico na zemljišču parc. št. 858/2 k. o. ... oziroma podredno, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Sodišče je tožbo poslalo toženki, ki mu je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo trdi, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa, zato bi bilo treba tožbo zavreči. Dodaja, da je odločitev pravilna in zakonita, saj je bilo vabilo obešeno na lahko dostopnem mestu, rok, določen v njem, pa je tožnik zamudil, zato je bilo treba skladno z GZ njegovo vlogo zavreči. Sodišču predlaga, da zavrže oziroma podredno zavrne tožbo, tožniku pa naj naloži tudi povrnitev njenih stroškov.

7. Tožnik in stranka z interesom sta vsak vložila pripravljalno vlogo, v kateri tožnik vztraja pri tožbi, stranka z interesom pa pri odgovoru na tožbo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), po kateri sodišče odloča po sodniku posamezniku, če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta. V zadevi je namreč izpodbijan procesni sklep o zavrženju tožnikove zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja **Datum odločitve sodišča**

9. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku roka za podajo morebitnih pripomb zoper prepis zapisnika naroka za glavno obravnavo (tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**Dokazni sklep**

10. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo, ki so se ga udeležili zakoniti zastopnik tožnika in njegova pooblaščenka ter pooblaščenka stranke z interesom, za toženko pa se kljub pravilnemu vabljenju naroka za glavno obravnavo ni udeležil nihče, kot dokaz vpogledalo v vse listine upravnega spisa in v vse listine sodnega spisa. Za sodni spis je iz upravnega spisa fotokopiralo: odgovor stranke z interesom na zahtevo za priznanje položaja v postopku z dne 16. 1. 2020 (priloga D1), fotografijo izobešenega vabila k priglasitvi udeležbe, ustvarjeno 31. 10. 2019 (priloga D2), in fotografijo izobešenega vabila k priglasitvi udeležbe, ustvarjeno 26. 11. 2019 (priloga D3).

11. Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika je kot prepoznega zavrnilo, saj ga tožnik ni predlagal na nobeni stopnji v predhodnem upravnem postopku, četudi je imel to možnost.1 Ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da tega dokaza prej ni predlagal zaradi spremenjene materialne podlage za odločitev organa druge stopnje, saj se drugostopenjski organ pri obrazložitvi svoje odločitve sklicuje na iste materialnopravne podlage, kot organ prve stopnje.

12. Dokazni predlog za vpogled v upravna spisa Inšpektorata za okolje in prostor št. 06122-1584/2016 in št. 7100-179/2020-1 je tožnik umaknil. **K I. točki izreka**

13. Tožba je utemeljena.

14. Sodišče uvodoma poudarja, da tožnik ima pravni interes za vložitev predmetne tožbe že na podlagi zakona, saj izpodbija dokončen sklep, s katerim je bilo odločeno o njegovi zahtevi za sodelovanje v postopku izdaje upravnega akta.2

15. Med strankama ni sporno, da tožnik ni bil osebno vabljen k priglasitvi udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo opornega zidu z ograjo na parc. št. 858/2 k. o. ... in da je vložil zahtevo za sodelovanje v tem postopku 20. 12. 2019. Sporno tudi ni, da je na vabilu k priglasitvi udeležbe bil določen rok za priglasitev udeležbe 20. 11. 2019. Sporno pa je, ali bi upravni organ tožniku moral priznati pravico do udeležbe (oziroma o priglasitvi udeležbe meritorno odločati) v tem postopku kljub temu, da je slednji s priglasitvijo udeležbe zamudil rok iz vabila, nameščenega na nepremičnini predvidene gradnje.

16. Po izvedenem dokaznem postopku sodišče ugotavlja, da je bilo vabilo k priglasitvi udeležbe na nepremičnini, na kateri je nameravana gradnja, nameščeno v obdobju med 31. 10. 2019 in 26. 11. 2019, torej v celotnem času, ko je bilo skladno s tem vabilom mogoče priglasiti udeležbo, saj se je rok iz vabila za priglasitev udeležbe iztekel 20. 11. 2019. Navedeno izhaja iz fotografije ob namestitvi vabila, pri kateri iz metapodatkov izhaja datum nastanka 31. 10. 2019 (D2), in iz fotografije z dne 26. 11. 2019, iz katere izhaja, da je na ta dan vabilo še vedno bilo nameščeno (D3). V zvezi s tem tožnik (z izjemo pavšalnih navedb o tem, da prvostopenjski organ med tekom roka ni preverjal, ali je bilo vabilo nameščeno) ni navedel nobenih dejstev ali dokazov, ki bi nasprotovali takšnemu zaključku sodišča. 17. V relevantnem času, to je ob izdaji izpodbijanega sklepa na prvi stopnji, je vprašanje udeležbe stranskih udeležencev v postopku urejal GZ, ki je v drugem odstavku 36. člena določal, da so stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko: lastnik zemljišča, na katerem se zahteva pravica graditi, ali stvarnih pravic na njej; lastniki zemljišč, ki mejijo na to zemljišče; druge osebe, če izkažejo, da bi nameravana gradnja vplivala na njihove pravice ali pravne koristi, za kar se šteje predvsem emisije, učinke gradnje na rabo drugih zemljišč, odmike od parcelnih mej in podobno; in druge osebe, za katere to določa zakon. Skladno s prvim odstavkom 37. člena GZ mora upravni organ vse navedene osebe, za katere ve iz uradnih evidenc, seznaniti s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja in jih povabiti k udeležbi z osebno vročitvijo. Poleg tega pa mora investitor skladno s tretjim odstavkom 37. člena GZ na lahko dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, na kateri se zahteva pravica graditi, namestiti vabilo k udeležbi, ki vsebuje tudi rok za priglasitev udeležbe. Če oseba z interesom ne priglasi udeležbe v roku, določenem z vabilom, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se ne more vključiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, izgubi pa tudi pravico do pritožbe (prvi odstavek 38. člena GZ).

18. Upravnosodna praksa je v zvezi z navedenim zavzela stališče,3 da se citirani prvi odstavek 38. člena GZ nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek). Glede na zakonodajno gradivo4 je bil namreč namen zakonodajalca z določitvijo obveznosti vabljenja preko namestitve vabila na nepremičnini preprečiti naknadne priglasitve stranske udeležbe, kar bi vodilo v nepotrebno podaljševanje postopka, saj bi se tako lahko z nameravano gradnjo čim prej seznanili vsi potencialni stranski udeleženci. Ni pa mogel biti zakonodajalčev namen vseh teh oseb povsem izključiti iz postopka samo zato, ker na nepremičnini nameščenega vabila niso videle pravočasno.

19. Takšna interpretacija citirane določbe je utemeljena tudi s potrebo po ustavnoskladni razlagi zakonov.5 Iz pravice do poštenega postopka (22. člen Ustave) namreč izhaja potreba po tem, da se vsakomur, ki mu materialno pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogoči, da ta interes zavaruje v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo vanj poseženo.6 Razlaga prvega odstavka 38. člena GZ na način, da negativne posledice nepriglasitve udeležbe iz tega člena zadenejo tudi osebo, pri kateri je pravni interes podan, pa v postopek ni bila vabljena osebno, bi po presoji sodišča pomenila nesorazmeren poseg v pravico do poštenega postopka iz 22. člena Ustave. Takšna oseba se bo namreč praviloma s tekom postopka za izdajo gradbenega dovoljenja lahko seznanila le tako, da bo pravočasno (še znotraj roka, ki je bil v konkretnem zgolj 20-dnevni) videla relativno majhno vabilo na nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja. Posledica spregleda tega obvestila (iz kakršnegakoli razloga) pa je izguba pravice do sodelovanja v postopku in do pritožbe (prvi odstavek 38. člena GZ), ki pomenita uresničevanje človekovih pravic iz 22. in 25. člena Ustave.

20. Razlaga, po kateri bi se 38. člen GZ uporabljal tako za osebno vabljene k priglasitvi udeležbe kot za tiste, ki udeležbo priglasijo na podlagi na sporni nepremičnini nameščenega vabila, bi bila neskladna tudi z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj bi brez stvarnega in iz narave stvari izhajajočega razloga pomenila enako obravnavanje oseb, ki so v bistveno različnih položajih.7 Osebno vabljeni k priglasitvi udeležbe so namreč ustrezno seznanjeni s tekom postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, obveščeni pa so tudi o posledicah svoje neudeležbe v postopku. Osebe, ki za vstop v postopek imajo pravni interes, vendar niso bile osebno vabljene, pa lahko za postopek sploh ne vedo, niti niso seznanjene s posledico nepriglasitve udeležbe (s to se lahko seznanijo le, če bodo pravočasno videle vabilo na nepremični). Tako različnima položajema pa po presoji sodišča ni mogoče pripisati istih posledic za nepravočasno priglasitev udeležbe, kakršne izhajajo iz 38. člena GZ. Dejstvo, da upravni organ ne ve za vse osebe, ki bi lahko imele pravni interes za udeležbo, saj je dolžan povabiti osebno le tiste osebe, ki so mu znane na podlagi uradnih evidenc (prvi odstavek 37. člena GZ), ne more biti stvaren in iz narave stvari izhajajoč razlog za takšno enako obravnavo. Obseg varovanja pravice različnih stranskih udeležencev do udeležbe v postopku namreč ne more biti odvisen od stanja uradnih evidenc.

21. Ker tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil osebno vabljen k priglasitvi udeležbe, ga glede na gornje stališče niso mogle doleteti negativne posledice iz 38. člena GZ. Njegovo priglasitev udeležbe bi bilo treba obravnavati po četrtem odstavku 143. člena ZUP, po katerem vabljena oseba,8 ki v predpisanem roku ne priglasi udeležbe, to lahko stori do izdaje odločbe skladno s 142. členom ZUP. Posledično ni pravilno stališče toženke, da je tožnik že z zamudo roka iz na nepremičnini nameščenega vabila izgubil pravico za vstop v ta postopek.

22. Za odločitev v tej zadevi ni pomembno, ali je tožnik dejansko (na podlagi svojih zahtev za dostop do informacij javnega značaja) vedel za tek postopka in ali je glede tega imel vse relevantne informacije. Kot rečeno je mogoče negativne posledice zamude roka iz prvega odstavka 38. člena GZ pripisati le osebi, ki je bila k priglasitvi udeležbe osebno povabljena, kar pa tožnik ni bil, zato ga te posledice tudi ne morejo doleteti.

23. Sodišče je po povedanem tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo upravni organ moral tožnikovo zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca presojati po določbah 142. člena ZUP in mu ta položaj priznati, če je za njegovo udeležbo podan pravni interes (drugi odstavek 36. člena GZ).

24. Tožnikovemu predlogu za sojenje v sporu polne jurisdikcije ni sledilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.9 Predmet tega upravnega spora je bilo zgolj vprašanje zakonitosti sklepa toženke, s katerim je bila tožnikova zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca kot prepozna zavržena. Sodišče tako po naravi stvari ni moglo presojati, ali so izpolnjeni tudi materialni pogoji iz drugega odstavka 36. člena GZ za priznanje tožniku položaja stranskega udeleženca v tem postopku.

**K II. točki izreka**

25. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

26. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV1 znaša 469,70 EUR.

27. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

28. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

**K III. točki izreka**

29. Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tretji odstavek 20. člena ZUS-1. 2 Drugi odstavek 17. člena ZUS-1 3 Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1566/2021 z dne 8. 3. 2022 in št. I U 1608/2021 z dne 19. 4. 2022. 4 Poročevalec DZ, št. 1393 z dne 19. 5. 2017. 5 Npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-155/10 z dne 6. 7. 2011, 2. točka obrazložitve. 6 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 17. točka obrazložitve. 7 Primerjaj npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-186/12 z dne 14. 3. 2013, 24. točka obrazložitve. 8 Pri tem je kot vabilo mogoče šteti tudi vabilo, nameščeno na nepremičnino, ki je predmet gradbenega dovoljenja, skladno s tretjim odstavkom 37. člena GZ. 9 Prvi odstavek 65. člena ZUS-1.