Jedro

Dejstvo, da so se znotraj zavarovalnega obdobja spremenili pogoji v korist tožnika tako, da je bilo zavarovalno kritje podano tudi za Črno Goro, ne vpliva na konkretno razmerje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej pravdi zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko škodo na podlagi zavarovanja avtomobilskega kaska, sklenjenega s toženko. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 8.714,29 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi in povrniti njegove stroške pravdnega postopka. Kot podlago za svojo odločitev je uporabilo zavarovalne pogoje ZAK-51/01, ki so veljali v času nastanka škodnega dogodka in ki niso izključevali zavarovalnega kritja na območju ZR Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ), kjer je prišlo do prometne nesreče, bili pa so izročeni tožniku, ko se je oglasil pri toženki.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in izpodbijani obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, upoštevajoč zavarovalno polico, iz katere je kot zavarovalni kraj izhajala Evropa brez ZRJ, in zavarovalne pogoje ZAK-51/96, ki so bili tožniku priloženi ob sklenitvi pogodbe.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni v smeri ugoditve njegovemu zahtevku v celoti. Tožnik poudarja, da oznaka zavarovalnih pogojev na zavarovalni polici ZAK-51/XX (pri čemer oznaka XX predstavlja letnico sprejema zavarovalnih pogojev) pomeni veljavnost vsakokratnih zavarovalnih pogojev. Če bi toženka hotela, da veljajo zavarovalni pogoji ZAK-51/96, bi to določno napisala v zavarovalno polico. V tem primeru bi bila pogodbena določila jasna. S tem, ko je toženka izročila nove zavarovalne pogoje tožniku in mu izjavila, da veljajo ti slednji, je s tožnikom dogovorno pristala v spremembo zavarovalne pogodbe. Po mnenju tožnika se za tovrstne dogovore ne zahteva pisno spreminjanje pogodbe, ampak zadošča ustni dogovor med strankama. Pritožbeno sodišče je torej pri odločanju zmotno uporabilo določbo 100. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in pogodbena določila, očita pa se mu še neupoštevanje načela zaupanja stranke v sklenjeno pogodbeno razmerje. Tožnik je namreč ravnal z zadostno in potrebno skrbnostjo, ko se je pri toženki pozanimal glede zavarovalnega kritja na območju ZRJ, dobil pa je pojasnilo, da veljajo novi splošni pogoji in tako zavarovalno jamstvo.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Relevantne okoliščine dejanskega stanja, ki jih na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), so sledeče: stranki sta imeli sklenjeno zavarovanje avtomobilskega kaska po polici št. ... z dne 15. 2. 2001, ki je izključevala ZRJ kot zavarovalni kraj; pri sklenitvi zavarovalne pogodbe so bili tožniku izročeni splošni pogoji ZAK-51/96, kjer je bilo določeno zavarovalno območje enako kot v zavarovalni polici; tožnik se je pred odhodom v Črno Goro (območje ZRJ) pozanimal pri zavarovalnici, ali je podano kritje za škodo, nastalo na tamkajšnjem območju, in dobil pritrdilen odgovor, ne da bi toženka zahtevala dodatno plačilo premije; tožniku so bili izročeni novi zavarovalni pogoji ZAK-51/01, ki so določali zavarovalni kraj Evropo vključno z ZRJ.

7. Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje razlogom drugostopenjske sodbe, da sklicevanje na pogoje za zavarovanje avtomobilskega kaska ZAK-51/XX v zavarovalni polici ne pomeni avtomatično veljavnosti splošnih zavarovalnih pogojev, ki so spremenjeni oziroma na novo sprejeti tekom zavarovalnega obdobja.

8. Za obravnavano razmerje pridejo v poštev splošni pogoji ZAK-51/96, ki so bili priloženi ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Z njimi se je tožnik seznanil pred podpisom pogodbe in nanje pristal. Nenazadnje pa je že sama zavarovalna polica vsebovala jasno določilo, da je zavarovalni kraj Evropa brez ZRJ.

9. Dejstvo, da so se znotraj zavarovalnega obdobja spremenili pogoji v korist tožnika tako, da je bilo zavarovalno kritje podano tudi za Črno Goro, ne vpliva na konkretno razmerje. Na takšen zaključek ne vpliva niti nesporno dejstvo, da so mu bili novi pogoji izročeni in da mu je uslužbenec toženke razložil, da je zavarovalno jamstvo po novem podano tudi v ZRJ.

10. Tožnik torej ni upravičen do povrnitve premoženjske škode, vsaj ne na tej podlagi, kar je že pravilno ugotovilo pritožbeno sodišče. 11. Revizijski očitek zmotne uporabe 100. člena ZOR ni na mestu, saj pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča, da gre pri določitvi zavarovalnega območja za nejasno pogodbeno določilo in zato ni razlagalo pogodbe v korist šibkejše stranke (tožnika).

12. Zmotno je tudi prepričanje tožnika, da je toženka s tem, ko je dala tožniku nove splošne zavarovalne pogoje in pojasnila, da je zavarovalno jamstvo v Črni Gori podano, (ustno) pristala v spremembo zavarovalne pogodbe. Splošni zavarovalni pogoji, veljavni v konkretnem primeru, v 10. členu določajo, da so dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. V prid zaključku o neveljavnosti ustnih dogovorov v obravnavani zadevi govori tudi določba prvega odstavka 11. člena taistih pogojev, ki za spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema zahteva pisno obliko ali drug primeren in zanesljiv način, kot so objava v dnevnem časopisu itd. Končno tudi določbi tretjega in četrtega odstavka 67. člena ZOR določata, da so ustni dogovori veljavni le, če se na takšen način urejajo stranske točke, kamor dogovor o območju zavarovanja ne spada, ali se z njimi olajšujejo oziroma zmanjšujejo obveznosti ene ali druge stranke (večje območje zavarovanja pomeni večjo verjetnost, da pride do nastanka škodnega dogodka, za katerega je podano zavarovalno jamstvo, in torej pomeni kvečjemu povečanje obveznosti toženke in ne obratno).

13. Ker razlog, zaradi katerega je bila revizija vložena, ni podan in ker revizijsko sodišče ni našlo napak v okviru uradnega preizkusa, jo je zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).