Jedro

Za ocenjevanje in pravno varstvo zoper oceno se za izobraževanje po ZPol smiselno uporabljajo določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI-1. Zoper oceno praktičnega dela izobraževanja ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke zoper (ustno) negativno oceno iz praktičnega izobraževanja za policista z dne 28. 9. 2009 in sklep ravnatelja Šole za policiste z dne 22. 10. 2009 (1. točka izreka sklepa), ki je njen ugovor zoper navedeno oceno zavrnil, in v 2. točki izreka sklepa zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da pri oceni iz praktičnega izobraževanja v izobraževalnem programu policist ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1, saj je ocenjevanje opravilo strokovne narave in se s samo oceno ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo varoval zakon, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost. Sodišče bi o njuni zakonitosti odločalo samo, če bi tako določil zakon (prvi odstavek 2. člena). Za izobraževanje policistov se smiselno uporabljajo določbe šolske zakonodaje, če ni z Zakonom o policiji – ZPol drugače določeno (102. člen ZPol). Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa je sodno varstvo predvidel le za primere, ko gre za pridobitev oziroma izgubo statusa dijaka oziroma udeleženca v postopku izobraževanja. Izpodbijana ocena in sklep tako nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, in je zato tožbo zavrglo.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da sta izpodbijana ocena in sklep izdana o njeni pravici in pravni koristi, saj ne gre zgolj za oceno, pridobljeno v izobraževalnem procesu, ki bi imela za posledico prekinitev prakse in šolanja, temveč je zaradi te ocene bilo tožeči stranki enostransko prekinjeno delovno razmerje s toženo stranko. Treba je razlikovati primere, ko gre za dejansko ocenjevanje dijakov v šolstvu, in primere, ko gre za ocenjevanje kandidatov za policiste. Kandidati za policiste nimajo nikakršnega pravnega varstva, policijske postaje in pritožbene komisije lahko kršijo postopkovna pravila in materialne predpise, saj ni instančnega nadzora. Sklep tožene stranke je vseboval pouk o pravnem sredstvu o možnosti sprožitve upravnega spora. Sodišče prve stopnje je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki, kljub temu pa jo je potem zavrglo. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Priglaša stroške.

4. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 1240/2006, kjer se je odločalo o oceni posameznega predmeta pri maturi in navaja, da je obravnavani primer primerljiv in da ocena in njena preveritev ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne oblasti. Izpodbijana ocena in sklep sama po sebi ne povzročata pravnih posledic. Če bo tožeča stranka želela nadaljevati izobraževanje, bo morala skleniti pogodbo o zaposlitvi, to pa pomeni, da bo morala poleg pogojev, ki so določeni za sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, izpolnjevati tudi ostale pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, določene v 67. in 67. a členu Zakona o policiji. Predlaga, da se pritožba zavrne.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da izpodbijana ocena iz praktičnega izobraževanja in sklep o zavrnitvi ugovora zoper to oceno, nista upravna akta in ne druga akta, ki bi se lahko izpodbijala na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu.

7. Tožeča stranka se je izobraževala po izobraževalnem programu za odrasle Policist. To izobraževanje poteka v dveh delih, pri čemer tako prvi kot drugi del izobraževalnega programa vsebuje tudi praktično izobraževanje v policijskih enotah.

8. Tožeča stranka je dobila negativno oceno praktičnega izobraževanja v drugem delu izobraževanja. Zoper to oceno je ugovarjala, njen ugovor pa je bil zavrnjen.

9. Zakon o policiji – ZPol določa, da se za izobraževanje policistov smiselno uporabljajo določbe šolske zakonodaje, če ni s tem zakonom določeno drugače (102. člen ZPol). ZPol glede ocenjevanja in pravnega varstva zoper oceno ne vsebuje nobenih posebnih določb, zato se v obravnavanem primeru smiselno uporabljajo določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI-1. Zato je v obravnavanem primeru treba uporabiti 81. člen ZPSI-1, ki predvideva postopek v primeru ugovora na oceno. Z odločitvijo o ugovoru je postopek končan. Za razlikovanje med kandidati v izobraževalnem programu Policist in ostalimi dijaki, ki se izobražujejo po drugih programih, v zvezi z ocenjevanjem in pravnim varstvom zoper oceno, glede na določbe ZPol, ni pravne podlage.

10. V obravnavanem primeru je postopek potekal v skladu z 81. členom ZPSI-1. Odločitev je torej dokončna, vendar ne gre za dokončnost kot institut upravnega postopka, saj z njo ni bilo odločeno o kakršnikoli pravici ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava.

11. Tudi po presoji pritožbenega sodišča navedena akta zato ne sodita med akte, ki se v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu. V zvezi s sporno oceno in sklepom o ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja namreč ni predvideno sodno varstvo, kot je to na primer določeno v določbi 82. člena ZPSI-1. Vendar ta določba ureja drugačne primere. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v zadevi I Up 321/2010. 12. Za razlikovanje med kandidati v izobraževalnem programu Policist in ostalimi dijaki, ki se izobražujejo po drugih programih, v zvezi z ocenjevanjem in pravnim varstvom zoper oceno glede na določbe ZPol ni pravne podlage. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, do katere je pri tožeči stranki prišlo zaradi negativne ocene praktičnega dela izobraževanja, izhaja iz specifične organizacijske oblike izvajanja izobraževanja po navedenem izobraževalnem programu in na drugačno odločitev sodišča ne vpliva.

13. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da policijske enote in pritožbene komisije v zvezi z izobraževanjem niso podvržene nikakršnemu nadzoru. Nadzor nad izvajanjem (tudi praktičnega dela) izobraževanja namreč izvaja šolska inšpekcija (111. člen ZPol).

14. Na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi ne more vplivati niti sklicevanje tožeče stranke na pouk o pravnem sredstvu, s katerim je bila napotena na upravni spor. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča napačen pouk o pravnem sredstvu tožeči stranki ne more zagotoviti več procesnih pravic, kot ji jih daje zakon (npr. I Up 269/2010). Presoja dopustnosti upravnega spora oziroma tožbe pa je v pristojnosti prvostopenjskega sodišča, ki mora na to procesno predpostavko paziti ves čas, zato pouk o pravnem sredstvu v izpodbijanem sklepu ne more biti odločilen in še ne pomeni, da je sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe nanj vezano. Izpodbijani sklep tudi ni nezakonit, če je sodišče poslalo tožbo v odgovor, šele kasneje pa jo s sklepom zavrglo.

15. Pritožbeni ugovori glede kršitve ustavnih pravic so pavšalni in nekonkretizirani, zato se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je tožbo ob ugotovitvi, da akt, ki ga tožeča stranka izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Glede na takšno pravilno odločitev pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških v upravnem sporu. Po načelu uspeha in glede na priglašene stroške, te stroške nosi tožeča stranka sama.

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v celoti, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.