Jedro

Razveljavitev sklepa o preiskavi ne pomeni, da je dotedanji postopek potekal nezakonito ter da so bili zato vsi dokazi v tem postopku zbrani nezakonito in bi jih zato bilo treba izločiti.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom X Kpr 25553/2018 z dne 10. 1. 2024 na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo zahtevo za izločitev dokazov, ki jo je na zapisnik dne 23. 9. 2022 podal zagovornik obdolženega A. A. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, s predlogom zunajobravnavnemu senatu (pravilno: sodišču druge stopnje), da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne preiskovalnemu sodniku v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijani sklep nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu navedlo jasne in tehtne razloge, s katerimi je utemeljilo zavrnitev zahteve zagovornika za izločitev dokazov. Izpostaviti je, da standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma vse, kar stranka navaja in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vse njene navedbe, pač pa da sodišče prepozna odločilna dejstva in se do njih argumentirano opredeli. Temu pa je po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno. Sodišče prve stopnje je kot odločilno dejstvo za odločitev o zahtevi za izločitev dokazov pravilno prepoznalo vprašanje, ali je v postopku z zahtevo za preiskavo zoper obdolženega A. A. prišlo do kršitev, zaradi katerih bi bilo potrebno pridobljene dokaze izločiti. Glede na navedbe v zahtevi za izločitev dokazov je v izpodbijanem sklepu povzelo potek dotedanjega, v zahtevi za izločitev dokazov problematiziranega kazensko preiskovalnega postopka (1. do 4. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), strnjeno in v bistvenem povzelo zahtevo zagovornika za izločitev dokazov (5. točka obrazložitve), navedlo ustrezno pravno podlago za odločitev (6. točka obrazložitve) in s skopimi, a zadostnimi in zanesljivimi razlogi utemeljilo zavrnitev zahteve za izločitev dokazov (7. točka obrazložitve). Ob tem je dodati, da je treba razloge izpodbijanega sklepa brati in razumeti kot celoto, saj se medsebojno dopolnjujejo ter tvorijo razumno in prepričljivo obrazložitev izpodbijane sodne odločbe.

5. Sicer pa je iz nadaljnje vsebine pritožbenih navedb razbrati, da se zagovornik ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zahtevo za izločitev dokazov z izpodbijanim sklepom zavrnilo, s čimer uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ne pa bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Bistvo njegovih navedb je v ponavljanju v zahtevi za izločitev zatrjevanih razlogov za izločitev dokazov, in sicer, da je bil celoten kazensko preiskovalni postopek zaradi razveljavitve sklepa o preiskavi nezakonit, zato ni mogoče zgolj nadaljevati postopka, ki je bil začet na podlagi prvotne zahteve za preiskavo in bi moralo sodišče aktualno zahtevo za preiskavo obravnavati kot novo zahtevo za preiskavo ter iz spisa izločiti celotno dokazno gradivo, ki je bilo zbrano v predhodnem kazensko preiskovalnem postopku, novo zahtevo za preiskavo pa bi moral obravnavati drug preiskovalni sodnik. Zagovornik poskuša prepričati, da gre v obravnavani zadevi za "nadomestitev nesposobne zahteve za preiskavo z novo zahtevo".

6. Vendar so takšna pritožbena izvajanja napačna. Glede na vsebino pritožbenih navedb je pojasniti, da je v okviru predmetne zadeve državni tožilec najprej podal zahtevo za preiskavo zoper štiri obdolžence, in sicer zoper tri obdolžence zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov v sostorilstvu in zoper obdolženega A. A. zaradi pomoči k temu kaznivemu dejanju. Potem, ko je zunajobravnavni senat s sklepom I Ks 25553/2018 z dne 10. 5. 2021 razveljavil sklep o preiskavi I Kpr 25553/2018 z dne 21. 1. 2021, je državni tožilec zoper dva obdolženca zahtevo za preiskavo umaknil, zoper B. B. in A. A. pa je prvotno zahtevo za preiskavo nadomestil z novo zahtevo za preiskavo z dne 17. 9. 2021, pri čemer se tudi z novo zahtevo za preiskavo A. A. še vedno očita pomoč pri storitvi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Zoper B. B. in A. A. je bil ponovno izdan sklep o uvedbi preiskave I Kpr 25553/2018 z dne 8. 7. 2022, ki ga je zunajobravnavni senat s sklepom I Ks 25553/2018 z dne 4. 8. 2023 potrdil. 7. Pritožbeno sodišče opozarja, da razveljavitev sklepa o preiskavi ne pomeni, kot si to zmotno razlaga zagovornik, ki vztraja, da je dotedanji postopek potekal nezakonito ter da so bili zato vsi dokazi v tem postopku zbrani nezakonito in bi jih zato bilo treba izločiti. Dotedanji postopek je potekal skladno z določbami ZKP, prav tako je bilo zakonito tudi razpolaganje državnega tožilca z zahtevo za preiskavo. Kot pravilno se pokaže tudi nadaljnje postopanje preiskovalne sodnice, ki je po razveljavitvi sklepa o preiskavi postopek preiskave nadaljevala na podlagi nove zahteve za preiskavo. Kot je to že bilo pojasnjeno v sklepu Višjega sodišča v Mariboru II Kp 25553/2018 z dne 18. 1. 2023, ki ga pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema, ZKP državnemu tožilcu ne odvzema možnosti za spreminjanje oziroma dopolnjevanje zahteve za preiskavo (tretji odstavek 169. člena ZKP), prav tako se lahko preiskava celo razširi na kakšno drugo kaznivo dejanje ali celo zoper kakšno drugo osebo (drugi odstavek 175. člena ZKP). V konkretnem primeru pa niti ni šlo za drugo osebo, temveč za istega obdolženca, ki se mu je namesto pomoči h kaznivemu dejanju v sostorilstvu v novi zahtevi za preiskavo očitala le še pomoč k samostojnemu kaznivemu dejanju oškodovanja upnikov, in to v zvezi z več ali manj istimi historičnimi dogodki. Zunajobravnavni senat je sklep o preiskavi razveljavil in ne (kot bi sicer tudi lahko postopal) zavrnil zahtevo za preiskavo, če bi ocenil, da ni podanega utemeljenega suma. Pa še v slednjem primeru bi se kazenski postopek zoper obdolženca lahko ponovno uvedel, kot je to predvideno v 409. členu ZKP, kar vse ostaja pritožbeno prezrto. V predmetni zadevi tako ne gre za "doslej v javno dostopni sodni praksi nikoli obravnavano nadomestitev nesposobne zahteve za preiskavo z novo zahtevo", kot to poskuša prikazati zagovornik, ampak za povsem zakonito razpolaganje tožilstva z zahtevo za preiskavo in pravilno postopanje preiskovalne sodnice, ki je po prejemu nove zahteve za preiskavo postopek zoper obdolženega A. A. pravilno ter ustrezno nadaljevala.

8. Pravilna, razumna in skladna z določbo 159. člena Sodnega reda je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se zadeva ne dodeli drugemu sodniku, kar je ustrezno pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu.

9. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da v obravnavani zadevi ni prišlo do pridobitve dokazov, ki bi morali biti iz spisa izločeni.

10. Ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zagovornika pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Če bo za obdolženega A. A. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev dokazov odmerilo sodišče prve stopnje.