Jedro

Pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi veže obe pogodbeni stranki. To velja tudi za delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal toženec tožniku dne 18.3.2005, je nezakonita. Toženec je dolžan plačati tožniku 111,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18.3.2005 dalje do plačila, v 8 dneh. V presežku, za znesek 56,72 EUR, se tožbeni zahtevek zavrne." Toženec je dolžan povrniti tožniku 1.043,74 EUR stroškov postopka v roku 8 dni, sicer tečejo zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 18.3.2005 kot nezakonita razveljavi. Ugotovilo je, da je bil tožnik od 7.3.2005 neupravičeno odsoten z dela. Ni upoštevalo njegovih navedb, da je že 4.3.2005 sam podal tožencu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neplačila potnih stroškov in toženčevega žaljivega odnosa. Tožnik ni dokazal, da bi pred podajo izredne odpovedi toženca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorja za delo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, formalno iz vseh revizijskih razlogov. Sodišču očita, da se ni izjavilo o pritožbenih navedbah, tako da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do groženj in žalitev, zaradi katerih je tožnik utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to pa kot zakonito obravnava kasnejšo izredno odpoved toženca, ki je bila s tožnikovo predhodno izredno odpovedjo izključena in očitno podana zgolj zato, da bi toženec upravičil odškodninski zahtevek zoper tožnika.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/07) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče se je opredelilo do vseh pravno pomembnih navedb tožnika in izpodbijana sodba ima o tem razloge, tako da se da preizkusiti. Smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP oziroma iz 1. odstavka tega člena pred sodiščem druge stopnje tako ni bila podana.

Z vidika materialnopravne presoje zakonitosti sporne izredne odpovedi so pomembna naslednja dejstva, ki so bila pred nižjima sodiščema izrecno ugotovljena: – Tožnik je dne 4.3.2005 pisno podal tožencu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi pred tem toženca pisno opozoril na izpolnitev obveznosti in ne da bi pred tem o domnevnih kršitvah pisno obvestil pristojnega inšpektorja za delo. – Od 7.3.2005 do 18.3.2005 je bil tožnik odsoten z dela in se na pozive toženca ter obvestilo, da izredne odpovedi z njegove strani ne sprejema, ni odzival. – Toženec je v zvezi z neupravičeno odsotnostjo dne 9.3.2005 vročil tožniku pisno obdolžitev z najavo izredne odpovedi in ga povabil na zagovor, ki se ga tožnik ni udeležil, posredoval pa ga je tožencu v pisni obliki. – Toženec je dne 18.3.2005 tožniku pisno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi namerne neupravičene odsotnosti z dela.

Podana odpoved pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki veže tako delavca, kot delodajalca (glej tudi sodbo VIII Ips 151/2006 z dne 20.6.2006). Tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec upoštevati. Enako stališče je sodišče sprejelo že v sodbi VIII Ips 136/2006 z dne 20.6.2006. Morebitna nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da je nasprotni stranki ni potrebno upoštevati. Tudi nezakonita odpoved velja (razen, če ne gre za razloge ničnosti), dokler njene nezakonitosti v ustreznem postopku ne ugotovi sodišče. Pri tem ni sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, da je zaradi opustitev pri podaji izredne odpovedi tožnikovo odpoved potrebno šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi s strani delavca podano odpoved pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati v takšni vsebini, kot izhaja iz samega besedila odpovedi.

Zoper delavčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 81. člena ZDR) in zoper njegovo izredno odpoved (1. odstavek 112. člena ZDR) zakon ne predvideva sodnega varstva delodajalca v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi, saj je sodno varstvo v 3. odstavku 204. člena ZDR predvideno le v korist delavca, v primeru delodajalčeve (redne ali izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem pa še ni rečeno, da delodajalec ne bi mogel zoper delavca na podlagi 1. odstavka 182. člena ZDR uveljavljati ustreznih odškodninskih zahtevkov, če mu je zaradi delavčeve odpovedi, podane ali realizirane v nasprotju z določbami ZDR, nastala škoda.

Glede na povedano bi moral toženec upoštevati tožnikovo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4.3.2005, saj je dovolj določna in je tožnik pri njej vztrajal tudi po toženčevem obvestilu, da je ne sprejema. Na podlagi takšne izredne odpovedi bi lahko tožniku le zaključil delovno razmerje. To sicer še ne bi pomenilo, da je tožnikova izredna odpoved sicer podana v skladu z določbami ZDR in da toženec tožniku priznava pravico do denarnih izplačil v smislu 2. odstavka 112. člena ZDR. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi tožnika bi se lahko ugotavljala le posredno - v zvezi s presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka v smislu navedene zakonske določbe ali v zvezi z odškodninskim zahtevkom toženca iz naslova plačila odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene izredne odpovedi ali kršitve siceršnjega odpovednega roka.

Ker izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj, brez odpovednega roka (2. odstavek 80. člena ZDR), bi moral toženec upoštevati, da tožnik zaradi podane izredne odpovedi z dne 4.3.2005 že od vročitve le-te pri njem ni bil več v delovnem razmerju oziroma, da je njuna pogodba o zaposlitvi že s 4.3.2005 prenehala. Izredna odpoved, podana dne 18.3.2005, zato ni bila zakonita, saj pogodbe o zaposlitvi, ki je zaradi odpovedi že prenehala veljati, na podlagi določb ZDR ni mogoče ponovno odpovedati. Zato je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti toženčeve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18.3.2005. Ker so v zvezi z nezakonito odpovedjo tožniku že pri tožencu nastali utemeljeni stroški (stroški za sestavo pisnega zagovora po odvetniku), mu jih je dolžan toženec povrniti, skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, s tem da je sodišče na podlagi veljavne Odvetniške tarife (tar. št. 14/1) te stroške priznalo v znesku 111,83 EUR, za 56,72 EUR višji zahtevek iz tega naslova pa zavrnilo.

Glede na povedano je sodišče na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano zavrnilno sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v skladu z zahtevkom ugotovilo nezakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal toženec dne 18.3.2005 in v gornjem obsegu ugodilo tudi tožnikovemu denarnemu zahtevku, vezanemu na zakonitost sporne odpovedi.

Glede na spremembo izpodbijane sodbe na podlagi vložene revizije je sodišče na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP na novo odločilo o stroških vsega postopka. Ker je tožnik s svojim zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi uspel, mu je toženec na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP dolžan povrniti utemeljene stroške postopka, ki jih je sodišče po višini odmerilo na podlagi veljavne Odvetniške tarife, upoštevaje, da je šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja (tar. št. 15/b - 3. alinea). Iz naslova stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje je tako tožnik upravičen do povrnitve stroškov v znesku 579,60 EUR (sestava tožbe in dveh pripravljalnih vlog po odvetniku in udeležba na obravnavi), v zvezi z vložitvijo pritožbe do povrnitve stroškov v znesku 210,68 EUR in v zvezi z vložitvijo revizije do povrnitve stroškov v znesku 253,46 EUR, skupaj torej do povrnitve stroškov v znesku 1.043,74 EUR. Od tako odmerjenega zneska stroškov postopka je tožnik upravičen do zahtevanih zakonskih zamudnih obresti le za primer, da toženec dosojenega zneska ne bo plačal v 8 dnevnem roku za prostovoljno izpolnitev, saj zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. decembra 2006).