Up-370/01 - 6

3. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 21. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 845/2000 z dne 24. 5. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 33/2000-7 z dne 26. 5. 2000 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 46201-0123/96 z dne 17. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 89/1 k.o. Ajdovščina. Zahteva za denacionalizacijo je bila zavrnjena, ker pritožnik ni izkazal, da bi bil njegov oče lastnik navedenega zemljišča. Meni, da je zavrnitev zahteve za denacionalizacijo zemljišča, ki ga je Mestna občina Ajdovščina njegovemu pravnemu predniku dodelila leta 1952 in potem odvzela, nezakonita in da pomeni kršitev enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Šlo naj bi za primer denacionalizacije premoženja, ki naj bi bilo odvzeto z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova (4. člen Zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Upravnim organom in sodiščema očita, da so njegove navedbe povzeli, vendar naj bi se o njih ne izrekli.

B.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede tega, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

3.Pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki posamezniku zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Za kršitev te pravice bi lahko šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Takšnih kršitev pa pritožnik z zatrjevanjem nezakonitosti izpodbijane odločitve ni izkazal. Zgolj dejstvo, da je sodišče pravo razumelo in obrazložilo drugače, kot ga razume pritožnik, in da z zahtevo za denacionalizacijo ni uspel, ne predstavlja zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

4.Pritožnik upravnim organom in sodiščem očita tudi, da se o njegovih navedbah niso izrekli. Iz pravice do enakega varstva pravic med drugim izhaja tudi, da se mora sodišče seznaniti z vsemi navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so relevantne, tudi opredeliti. Pritožnik zgolj z zatrjevanjem te kršitve še ni izkazal, da bi Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo te ustavne zahteve kršilo. Kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine mora namreč pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS). V zvezi z očitano kršitvijo pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da se sodišče do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso relevantne, ter do tistih, ki so očitno neutemeljene, niti ni dolžno opredeljevati. Glede na to, da pritožnik to kršitev očita, ker meni, da je sodišče izpodbijano določitev sprejelo zaradi nepravilne in "ozke" razlage določb ZDen, pa je jasno, da ne gre za to, da bi sodišče prezrlo pritožnikove navedbe, pač pa za to, da materialnopravna presoja sodišča ni ugodna za pritožnika. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo in subjektiven občutek krivice pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan