Jedro

Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je upravni organ izdal na podlagi 150. člena ZDavP-2 in z njim ugotovil, da je plačilni nalog, ki naj se izvrši, postal izvršljiv, kdaj je postal izvršljiv ter določil način njegove izvršbe. Po presoji sodišča sklep o davčni izvršbi ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je izdal sklep o davčni izvršbi številka DT 4933-168535/2013-7 z dne 17. 12. 2013, s katerim je odločil, da je dolžnik A.A. (tožnik) dolžan plačati na podlagi odločbe št. Pn 06101-2155/2013 z dne 19. 3. 2013, ki ga je izdal Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, ki je postala izvršljiva dne 24. 3. 2013, globo v znesku 250 EUR in stroške izdaje sklepa v višini 25 EUR. V nadaljevanju v izreku navaja način oprave izvršbe in obveznosti banke, ki zarubi dolžnikova denarna sredstva in kam se ta denarna sredstva nakažejo (točka 1 izreka). Pod točko 2 je navedeno, da pritožba dolžnika ne zadrži začete davčne izvršbe. Točka 3 določa, da ugovor banke oziroma hranilnice zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki v členih 143, 146, 156, 160 in 166 določajo pogoje za davčno izvršbo, način izvršbe in možnosti vložitve pravnih sredstev.

3. Tožena stranka je s pritožbeno odločbo v 1. točki odločila, da se sklep Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Murska Sobota, št. DT 4933-168535/2013-7 z dne 17. 12. 2013, v izreku spremeni v navedbi izvršilnega naslova, tako da se pravilno glasi „plačilni nalog“. V preostalem delu se sklep potrdi in pritožba zavrne. Navaja, da je pomanjkljivo naveden izvršilni naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja. Izvršilni naslov predstavlja namreč plačilni nalog (in ne odločba) številka Pn 06101-2155/2013 z dne 19. 3. 2013. 4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da vlaga tožbo zoper odločbo št.: DT 499-23-43/2014 z dne 11. 3. 2014 v delu, kjer se mu očita, da je dolžan plačati globo v višini 275 EUR in to brez dokazov. Prekrška ni storil on in zoper njega teče postopek kljub temu, da mu je uspelo dokazati, da tega prekrška ni storil. Iz evidence je razvidno, da nima nobenega vozila in če ga nima tudi ni mogel narediti prekrška. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da izvršilni naslov v predmetni zadevi nesporno predstavlja plačilni nalog št. Pn 06101-2155/2013 z dne 19. 3. 2013, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Popravljen je samo izvršilni naslov, kar pritožbeni organ lahko stori.

6. Tožba ni dovoljena.

7. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt tisti akt, s katerim je organ odločil o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

8. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je upravni organ izdal na podlagi 150. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in z njim ugotovil, da je plačilni nalog, ki naj se izvrši, postal izvršljiv, kdaj je postal izvršljiv ter določil način njegove izvršbe.

9. Po presoji sodišča sklep o davčni izvršbi ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to pa je plačilni nalog Pn 06101-2155/2013 z dne 19. 3. 2013, s katerim je bilo tožniku naloženo, da mora zaradi prekrška plačati globo v znesku 250,00 EUR. Navedena globa iz plačilnega naloga se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naložene globe ni izpolnil sam.

10. Izpodbijani sklep tudi ne spada med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o dovolitvi izvršbe pa tak skleni ni. Ker torej tožnik s tožbo izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrglo. Ker je sodišče tožbo zavrglo, se ne opredeljuje do vsebinskih tožbenih ugovorov.