Jedro

Glede na določbe ZBPP ima toženka pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem na prvi stopnji, še ne dodeli BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja tudi za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek pred sodiščem na prvi stopnji ni končan oziroma dokler v njem niso izpolnjeni procesni pogoji za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji. Ne glede na zavrnilno odločitev ima namreč prosilec ob spremembi upoštev(a)nih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo BPP za postopek pred sodiščem na drugi stopnji. To za prosilca, čeprav gre za kompleksno in pomembno zadevo, ni nesorazmerno breme, tudi v primeru relativno kratkih rokov za pravna sredstva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno (v nadaljevanju: izpodbijano) odločbo je toženka odločila, da se prošnji prosilke A.A. (v nadaljevanju: prva tožnica) in prosilca B.B. (v nadaljevanju: drugi tožnik) za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) ugodi, in sicer v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020 (1. točka izreka), da se prošnja prosilcev za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka zavrne (2. točka izreka) ter da se za izvajanje odobrene BPP določi C.C. (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnika po pooblaščencu pri toženki 8. 9. 2020 vložila prošnjo za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter kot oprostitev stroškov postopka in stroškov mediacije v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. III N 176/2020 (v nadaljevanju: zadeva III N 176/2020). Toženka navede listine, ki sestavljajo prošnjo, ter pojasni, katere podatke je pridobila sama. Ob sklicevanju na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) obrazloži, da tožnika, ki sta družinska člana, izpolnjujeta dohodkovno-premoženjske kriterije oziroma finančni pogoj za dodelitev BPP ter da v smislu določb 24. člena ZBPP zadeva, za katero se uveljavlja BPP, ni očitno nerazumna in je pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj tožnikov. Toženka je prošnji ugodila v navedenem obsegu, in sicer je dodelila BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku III U 176/2020 pred sodiščem na prvi stopnji, ne pa tudi na drugi stopnji, ker še ni možno oceniti izgleda uspeha na prvi stopnji in zato ne predvideti, ali bo zastopanje na drugi stopnji sploh potrebno. Prav tako ni dodelila BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka, ker še ni možno predvideti, ali bodo stroški sploh nastali, pri čemer je izrecno dodala, da bosta tožnika, kolikor se bo med postopkom pokazala potreba po angažiranju npr. izvedenca, prič ipd., lahko vnovič zaprosila za dodelitev BPP še v takšnem obsegu. Izrecno je tudi navedla, da so v okviru odobrenega pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji zajeti tudi stroški zastopanja v postopku mediacije. Za izvajanje dodeljene BPP je na podlagi prvega odstavka 30. člena ZBPP določila C.C..

3. Tožnika sta zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu, in sicer odločbo izpodbijata v zavrnilnem delu zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu spremeni in odloči, da se v celoti ugodi njuni prošnji za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in kot oprostitev stroškov postopka (plačilo vseh izvedencev, pričnin) v zadevi III N 176/2020 ter se kot izbranega izvajalca BPP za prvo tožnico določi odvetnika C.C., podrejeno pa, da sodišče izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in zadevo v tem delu vrne toženki v ponovni postopek. Zahtevata tudi, da jima toženka povrne stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati s tožbo sta podala še predlog za taksno oprostitev.

4. V tožbi navajata, da jima je toženka odobrila BPP v zadevi III N 176/2020 za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku C.C. na prvi stopnji, da (o predlogu) za zastopanje drugega tožnika po odvetniku D.D. še ni odločila, prav tako ni odobrila pravnega zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji in oprostitve stroškov postopka. V tej zvezi tožnika opozarjata, da jima je v zadevi III N 176/2020 sodišče s sklepom z dne 11. 9. 2020 že naložilo vsakemu 1.000,00 EUR predujma za pridobitev izvedeniškega mnenja (v nadaljevanju: sklep o predujmu), česar ne moreta plačati, saj sta brez dohodka in premoženja. Ker bo v omenjenem postopku imenovanih več sodnih izvedencev (toksikolog, psihiater, klinični psiholog), saj gre za obravnavanje predloga za trajen odvzem otroka tožnikoma, nujno potrebujeta BPP tudi za oprostitev stroškov sodnega postopka. V zadevi III N 176/2020 je izdanih veliko meritornih sklepov, npr. sklep z dne 11. 9. 2020, s katerim je sodišče zavrnilo njun predlog za izdajo začasne odredbe (v nadaljevanju: sklep o zavrnitvi začasne odredbe), ter še nadaljnji sklep z dne 11. 9. 2020, s katerim je sodišče otroka namestilo v rejniško družino (v nadaljevanju: sklep o rejništvu); vsi ti sklepi so sporni, dejansko stanje je nepopolno razčiščeno ter je odločeno v škodo otroka in tožnikov; v postopku pa bo še veliko nadaljnjih sklepov, kjer je možna pritožba na višje sodišče, zato je treba odobriti BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje.

5. V nadaljevanju tožbe tožnika obširno citirata določbe ZBPP (členi 1, 2, 4, 6, 7, 11 in 24) ter navajata, da v zakonu ni pravne podlage za dodelitev BPP v omejenem obsegu, kot je to storila toženka. Praksa sodišča v Ljubljani je, da v primeru družinskega spora odobri BPP tudi za oprostitev stroškov postopka in zastopanje na drugi stopnji; v primerjavi s temi prosilci je toženka tožnika postavila v neenakopraven položaj. Sklicujeta se na 14. člen Ustave Republike Slovenije ter na sodbi tega sodišča IV U 146/2017 in IV U 147/2017, obe z dne 6. 12. 2017. Odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pomeni zmotno uporabo določb ZBPP in tudi ni obrazložena, saj ni razvidno, kakšne kriterije je uporabila toženka in kje so ti določeni. Menita, da jima je bila v postopku kršena pravica do poštenega sojenja po 6. členu EKČP. Kot predlagane dokaze sta v tožbi navedla: prošnjo za BPP (ki naj jo predloži toženka), izpodbijano odločbo, sklepe sodišča, glede katerih bi potrebovala BPP (tožbi sta priložila tri predhodno omenjene v zadevi III N 176/2020 izdane sklepe), predlagala sta tudi svoje zaslišanje in vpogled v spis Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020. 6. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter predlaga, da se tožba zavrne. Ponavlja, da dodeljena BPP za postopek pred sodiščem na prvi stopnji po redni praksi toženke vključuje tudi morebitni postopek mediacije. Za izvajanje BPP je bil tožnikoma na njuno identično zaprosilo dodeljen odvetnik C.C.. Razlogi za odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe so razvidni iz 9. točke njene obrazložitve. Ker se zadeva III N 176/2020 nahaja na prvi stopnji, in še to v začetni fazi, saj še niti potrebni izvedenci niso bili postavljeni, kaj šele opravljena glavna obravnava, bi bila dodelitev BPP za zastopanje na drugi stopnji preuranjena zaradi nemogoče presoje izgledov za uspeh. Toženka se v tej zvezi sklicuje na načelo smotrne porabe javnih sredstev ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Drugih stroškov tožnika v prošnji nista v ničemer konkretizirala oziroma nista izkazala njihovega nastanka. Toženka poudarja, da je ne le dolžna presojati verjetne izglede za uspeh, temveč ji poleg 24. člena ZBPP tudi drugi odstavek 28. člena tega zakona daje podlago, da BPP dodeli le delno oziroma da določi drugačen obseg posameznih oblik pravne pomoči, če oceni, da bo tudi z njimi dosežen pričakovani rezultat. Da je avtomatizem hkratnega dodeljevanja BPP na prvi in drugi stopnji zgolj izjema, pa priča tudi obstoj 52.č člena ZBPP.

7. Nadalje toženka poudarja, da z odločitvijo tožnikov ni prekludirala oziroma onemogočila v njunih pravicah, ampak je izrecno pojasnila, da lahko v primeru konkretizacije stroškov, oziroma ko se bo postopek na prvi stopnji končal, vnovič zaprosita za BPP. Dodaja, da je o prošnji odločala glede na dejansko stanje spisa na dan odločanja, zavrnitev pravnega svetovanja in zastopanja na drugi stopnji pa se je nanašala (predvsem) na pritožbo zoper končno odločbo v zadevi III N 176/2020. To pojasnjuje, ker tožnika v tožbi kot novost navajata in dokazujeta, da je bilo v omenjeni zadevi izdanih več sklepov (sklep o predujmu, sklep o zavrnitvi začasne odredbe in sklep o rejništvu), česar v obravnavani prošnji nista navajala. Pri čemer tožnika spregledata, da sta dodelitev BPP za založitev predujma po sklepu o predujmu ter za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji zaradi vložitve pritožbe zoper sklep o rejništvu in sklep o zavrnitvi začasne odredbe uveljavljala v drugih prošnjah (zadevi toženke Bpp 296/2020 in Bpp 298/2020), zato ni razumljivo, zakaj izpodbijano odločbo izpodbijata (tudi) iz tega razloga. Nenazadnje je toženka prošnjam glede založitve predujma ter glede zastopanja na drugi stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep o začasni odredbi ugodila (odločbi Bpp 296/2020 in Bpp 298/2020, obe z dne 22. 9. 2020). V dokaz je toženka predložila upravni spis zadeve Bpp 279/2020, v kateri je bila izdana izpodbijana odločba, in kopiji prošenj tožnikov za BPP iz zadev Bpp 296/2020 in Bpp 298/2020, po pozivu sodišča pa tudi sklep in odločbo št. Bpp 296/2020 z dne 22. 9. 2020 ter sklep in odločbo št. Bpp 298/2020 z dne 22. 9. 2020. 8. Tožnika v nadaljnji vlogi zavračata navedbe toženke. Navajata, da je bilo v postopku III N 176/2020, čeprav traja šele nekaj mesecev, izdanih več kot pet sklepov, kjer je bila potrebna pritožba na višje sodišče (glede odvzema otroka in spremembe stikov, rejništva). V zadevi bo postavljenih več sodnih izvedencev (klinični psiholog, psihiater, izvedenec za socialno delo), zaslišane bodo številne priče. Gre za kompleksen postopek odvzema otroka obema staršema in namestitev v rejništvo, v katerem bo izdanih še več sklepov, kjer bo potrebna pritožba, pri čemer je nerealistično, da bi tožnika, vezana na kratke roke 3 ali 8 dni za pritožbe, lahko pravočasno vlagala nove prošnje za BPP. Ta mora biti zato odobrena za celoten postopek na prvi in drugi stopnji ter kot oprostitev vseh stroškov postopka. Prav tako toženka drugemu tožniku ni kot izvajalca BPP določila izbranega odvetnika D.D., kar je potrebno, ker obstaja konflikt interesov med tožnikoma in je prav, da sta določena dva odvetnika. Šele po vloženi tožbi je odobrila BPP za pravno svetovanje pred sodiščem druge stopnje za pritožbo zoper en sklep, torej je jasno, da je tožba v upravnem sporu bila potrebna in mora toženka povrniti stroške tega postopka.

9. Sodišče je s sklepom št. III U 170/2020-13 z dne 21. 10. 2020, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

10. Dne 20. 11. 2020 je sodišče v upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo, ki sta se je udeležila oba tožnika osebno. Prva tožnica je navedla, da je zadeva III N 176/2020 obsežna in kompleksna ter bi bilo zato smiselno dodeliti BPP v celoti, da ni treba vlagati novih prošenj, sploh ker je dostop do odvetnika sedaj otežen. Poudarila je, da bi potrebovala tudi BPP za drugo stopnjo, ker je v postopku ogromno napak in so pritožbe potrebne. Drugi tožnik se je pridružil njenim navedbam in dodal, da je treba vsak teden pisati nove pritožbe, do sedaj pa tudi še ni odobreno, da bi njega zastopal odvetnik D.D.. Na vprašanje, kdaj je bilo predlagano, da se mu kot izvajalec BPP določi odvetnik D.D., je povedal, da sta s prvo tožnico najprej imela skupnega odvetnika, ker pa je zadeva obsežna in se zato obema ni mogel dovolj posvetiti, je bilo predlagano, da se drugemu tožniku za izvajanje BPP postavi odvetnik D.D..

11. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi poleg listin iz upravnega spisa zadeve Bpp 279/2020 (med katerimi so tudi izpodbijana odločba ter z njo obravnavani prošnji tožnikov za BPP, ki ju je toženka prejela 8. 9. 2020) vpogledalo še naslednje listine: sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020 z dne 11. 9. 2020 o namestitvi otroka tožnikov v rejništvo ter določitvi stikov s tožnikoma (v sodnem spisu priloga A4), sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020 z dne 11. 9. 2020 o zavrnitvi dne 26. 8. 2020 podanega predloga tožnikov za izdajo začasne odredbe (priloga A5), sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020 z dne 11. 9. 2020 o naložitvi založitve predujma (priloga A6), izpis prošenj tožnikov za dodelitev BPP, ki ju je toženka prejela 18. 9. 2020 (priloga B1), sklep in odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 296/2020 z dne 22. 9. 2020 (priloga B2) ter sklep in odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 298/2020 z dne 22. 9. 2020 (priloga B3). Ostale dokazne predloge, to je predlog za zaslišanje tožnikov ter predlog za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020, je sodišče zavrnilo. Ta dva predloga namreč nista substancirana, saj tožnika nista navedla, katera konkretna dejstva, ki so sporna, naj bi se tako dokazovala. Zgolj splošno sklicevanje, da je postopek III N 176/2020 obsežen in kompleksen, namreč ne zadošča, prav tako tožnika nista opredelila, katere konkretne listine iz sodnega spisa III N 176/2020 bi bilo še treba vpogledati.

K I. točki izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. V tem upravnem sporu se izpodbija uvodoma navedena odločba, pri čemer za tožnika ni sporna odločitev iz 1. točke izreka, v kateri je odločeno, da se njuni prošnji za dodelitev BPP delno ugodi, in sicer v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zadevi III N 176/2020 (kar po ustaljeni praksi toženke vključuje tudi stroške morebitne mediacije), ampak izpodbijata odločitev iz 2. točke izreka, s katero se zavrne prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka; v upravnem sporu pa se tudi navaja, da toženka ni odločila o predlogu, da se drugemu tožniku za izvajanje BPP določi odvetnik D.D., kar se nanaša na odločitev iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe.

14. Kot izhaja iz spisov obravnavane zadeve in med strankami ni sporno, se zadeva III N 176/2020 vodi zaradi predloga Centra za socialno delo Severna Primorska za odvzem otroka (E.E., roj. ... ... . 2019) tožnikoma in za omejitev njune starševske skrbi.

15. Namen BPP po ZBPP (prvi odstavek 1. člena) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

16. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato ni izključeno, da se dodelitev BPP že na tej podlagi odkloni, če je na podlagi dejstev in okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP, mogoče napraviti sklep, da prosilec BPP za sodno uveljavitev svojih pravic (še) ne potrebuje.

17. Kot je določeno v prvem odstavku 26. člena ZBPP, se BPP v isti zadevi lahko dodeli: za pravno svetovanje; za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti; kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V tretjem odstavku tega člena ZBPP je opredeljeno, kaj se šteje za pravno svetovanje, in v četrtem odstavku, kaj za pravno zastopanje. Kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP, se BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila: 1. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov; 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem; 4. drugih stroškov postopka. Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

18. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku tega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje v postopku na prvi stopnji); - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. 19. Kot izhaja določb ZBPP, torej pristojni organ pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezan na zahtevek prosilca ter ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP. Kot pravilno nakaže toženka v odgovoru na tožbo, bi bilo nekritično izdajanje posplošenih odločb o dodelitvi BPP za razne sodne stopnje oziroma za vse nekonkretizirane stroške postopka, brez presoje razumnosti oziroma sorazmernosti stroškov, v nasprotju z načelom smotrne porabe sredstev za BPP. Da opisane določbe ZBPP zasledujejo legitimen namen oziroma da naj bi bila sredstva za BPP zaradi ohranjanja vzdržnosti sistema BPP razpoložljiva prosilcu, čigar želeno postopanje ima razumne izglede za uspeh, izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. odločitev v zadevi Del Sol proti Franciji št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).

20. Glede na opisano zakonsko ureditev torej toženka ima pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem na prvi stopnji, še ne dodeli sicer zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja tudi za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek pred sodiščem na prvi stopnji ni končan oziroma dokler v njem niso izpolnjeni procesni pogoji za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji. Ne glede na zavrnilno odločitev ima namreč prosilec ob spremembi upoštev(a)nih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo BPP za postopek pred sodiščem na drugi stopnji. To za prosilca, čeprav gre za kompleksno in pomembno zadevo, ni nesorazmerno breme, tudi v primeru relativno kratkih rokov za pravna sredstva. Pri tem namreč v konkretnem primeru ni mogoče spregledati, da imata tožnika za postopek na prvi stopnji po izpodbijani odločbi dodeljenega odvetnika, ki ju lahko pravočasno seznani, kdaj je potrebna vložitev nove prošnje za dodelitev nadaljnje BPP, ter nadalje, da se takšno prošnjo ne zahteva njena formalna popolnost. Kot določa prvi odstavek 36. člena ZBPP, namreč, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, pristojni organ prosilcu za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. V tej luči mora organ za BPP uporabljati tudi določbe drugega in tretjega odstavka 36. člena ZBPP, ker bi sicer pretirano posegel v pravico prosilca do sodnega varstva, katere uresničitev se zagotavlja preko sistema BPP. Glede na to, da sta tožnika na glavni obravnavi omenila tudi epidemiološke razmere, sodišče dodaja, da te ob izdaji izpodbijane odločbe še niso bile take, da bi iz tega razloga toženka morala odločiti drugače, bo pa toženka to lahko upoštevala pri odločanju o morebitnih nadaljnjih prošnjah.

21. Glede dodelitve BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka sodišče pojasnjuje, da njene zavrnitve ne more pomeniti zaključek, da ni izkazan nastanek določenih stroškov - če bi prosilcu stroški že nastali (to je, če bi bili že plačani ali če bi že potekel nepodaljšljivi rok za njihovo plačilo), prosilec s prošnjo za BPP v obliki oprostitve teh stroškov glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP ne bi mogel uspeti in zato tudi napotovanje prosilca na vložitev nove prošnje (šele) po tem, ko je že izkazan dejanski nastanek stroškov (v smislu prej povedanega), nima podlage. Pač pa je glede na predhodno citirane določbe ZBPP utemeljeno stališče, da organ za BPP lahko zavrne prošnjo za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka, za katere še ni mogoče predvideti, ali bodo sploh nastali, povedano drugače, zavrne lahko dodelite BPP za oprostitev stroškov postopka, ki niso konkretizirani in katerih nastanek je hipotetičen, saj v takšnem primeru organ tudi še ne more postaviti omejitev, kot je npr. tista iz 4. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP. V takšnem smislu sodišče razume tudi v tej zvezi navedeno pravno razlogovanje iz 9. točke obrazložitve izpodbijane odločbe.

22. Glede na predstavljeno ureditev iz ZBPP se tožnika ne moreta z uspehom sklicevati, da organ za BPP (Okrožnega) sodišča v Ljubljani dodeljuje BPP drugače, ki je tudi sicer nekonkretizirano. Pavšalen je tako tudi njun očitek o kršitvi 14. člena Ustave. Sodbi tega sodišča v zadevah IV U 146/2017 in IV U 147/2017 pa se nanašata na drugačno dejansko stanje in pravni problem (vprašanje zavrnitve dodelitve BPP prosilcu, ki je sam odvetnik).

23. Pač pa sodišče glede na tožbene navedbe ugotavlja, da sta tožnika v tem upravnem sporu predložila tri v zadevi III N 176/2020 dne 11. 9. 2020 izdane sklepe, ki sta jih (kot je zabeleženo na sodišču predloženih izvodih sklepov) prejela 14. 9. 2020. To so: sklep o predujmu, s katerim je tožnikoma in CSD naloženo, da v roku 15 dni založijo vsak po 1.000 EUR predujma za pridobitev izvedenskega mnenja (enega oziroma več izvedencev ustrezne stroke); sklep o rejništvu (o namestitvi otroka tožnikov v rejništvo in določitvi stikov z njim) ter sklep o zavrnitvi dne 28. 8. 2020 podanega predloga tožnikov za izdajo začasne odredbe. Navedeni sklepi so bili izdani pred izdajo izpodbijane odločbe, tožnika pa se nanje v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe nista mogla učinkovito sklicevati. Glede na povedano jih ni mogoče opredeliti kot nerelevantnih za odločanje niti kot neupoštevnih tožbenih novot v tem sporu. Vendar pa ne glede na to sklicevanje tožnikov na omenjene sklepe do ugoditve tej tožbi ne more pripeljati. Sklep o rejništvu sta, kot je razvidno tudi iz njegovega pravnega pouka, tožnika lahko izpodbijala z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje in je tako v tej zvezi potrebno pravno svetovanje in zastopanje zajeto v odobreni BPP iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe; da bi bili ob izdaji te odločbe že izpolnjeni pogoji za pritožbo zoper odločitev o takšnem ugovoru, tožnika niti ne trdita. Nadalje sodišče ugotavlja, da je toženka tožnikoma tudi že odobrila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za pritožbo zoper sklep z dne 11. 9. 2020 o zavrnitvi začasne odredbe, kot tudi BPP v obliki založitve stroškov izvedenca po sklepu o predujmu z dne 11. 9. 2020, in sicer prvi tožnici z odločbo, izdano v zadevi Bpp 296/2020 dne 22. 9. 2020, drugemu tožniku pa z odločbo, izdano v zadevi Bpp 298/2020 z dne 22. 9. 2020. To pa pomeni, da zgolj v tem delu sicer nezakonita izpodbijana odločba ne posega v pravico ali pravno korist tožnikov (glej 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

24. Ker se v upravnem sporu ugovarja, da toženka ni odločila o predlogu, da se drugemu tožniku za izvajanje BPP določi odvetnik D.D., sodišče dodaja, da je bil tožnikoma za izvajanje z izpodbijano odločbo odobrene BPP določen odvetnik C.C., kot sta to oba izrecno predlagala v obravnavanih prošnjah, ki ju je toženka prejela dne 8. 9. 2020 in na podlagi katerih je izdala izpodbijano odločbo. Toženka je torej izvajalca BPP v izpodbijani odločbi določila sledeč predlogu tožnikov, v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZBPP, njena odločitev o tem je torej pravilna in temelji na zakonu. Predlog, da naj se drugemu tožniku za izvajanje BPP postavi odvetnik D.D., je razviden šele iz nove prošnje drugega tožnika za dodelitev BPP, vložene priporočeno po pošti 17. 9. 2020, ki jo je toženka prejela 18. 9. 2020. Zato je navedeno stvar posebnega oziroma drugega postopka in ne odločanja v tem upravnem sporu.

25. Glede na vse povedano je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrnilo kot neutemeljeno ob uporabi določb prvega odstavka in 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

26. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

27. Sodišče sklepno še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu že glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 in na njeni podlagi oblikovano, povsem ustaljeno prakso tega sodišča, ki ji sledi tudi Vrhovno sodišče, ne plača. Ker sta torej tožnika plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščena že glede na zakon, sodišče o tem oziroma o njunem predlogu za taksno oprostitev v tem upravnem sporu ne bo še posebej s sklepom odločalo.