Jedro

Res je, da konkludentna dejanja kot izjava volje ne zadoščajo in da mora biti izjava izrecna, pri tem pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno zgolj takrat, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona - "to je moja oporoka", biti mora taka, da je z njo potrjena njegova volja napraviti oporoko. Smisel oporočnih prič je, da lahko kot priči dogodka, na podlagi svoje neposredne zaznave potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi podajo izjave, da je podpisani zapis njegova oporoka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. tč. izreka) potrdi.

II. Tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, tožencem pa morata v roku 15 dni povrniti njihove stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, in sicer 372,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke (I.), ker ni ugotovilo ne nepristnosti niti nobene hujše obličnostne pomanjkljivosti, ne drugih razlogov zaradi katerih bi bila oporoka nična, zavrnilo pa je tudi podredni zahtevek za razveljavitev oporoke (II.), ker je ugotovilo, da sta bila ob vložitvi tožbe, tako zahtevek za razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine nesposobnosti za razsojanje kot zahtevek za razveljavitev oporoke zaradi napak obličnosti, že zastarana zaradi poteka rokov iz 61. in 76. čl. Zakona o dedovanju (ZD). Glede na uspeh v postopku je odločilo, da mora tožnik tožencem, plačati stroške postopka, ki pa bodo odmerjeni s posebnim sklepom (III.).

2. Tožnika sta se pritožila zoper I. in III. tč. izreka izpodbijane sodbe, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno sojenje, s stroškovno posledico in podredno, da sodbo sodišče prve stopnje spremeni tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku (I.) in ponovno odloči o stroških postopka (III.). Tožnika sodišču prve stopnje očitata, da je napačno uporabilo materialno pravo, ko je razsodilo, da zadošča izjava iz katere je mogoče nedvoumno sklepati, da oporočitelj pisno oporoko šteje za svojo poslednjo voljo, ker da je v 64. čl. ZD predpisana oblika izjave, ki jo mora oporočitelj podati ob podpisu oporoke pred oporočnima pričama in sicer "da je to njegova oporoka". Tožnika nadalje očitata, da so razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju in je s tem podana kršitev 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker da je sodišče nekonsistentno glede vsebine izjave oporočiteljice, ki bi naj jo potrdile priče. Ker sodišče, zaradi negotovosti izvedenke o verodostojnosti oporočiteljičinega podpisa na oporoki, ni naročilo dopolnitve izvedenskega mnenja in naj bi samo dopolnilo izvedensko mnenje ter s tem prevzelo vlogo izvedenca, naj bi zagrešilo kršitev načela materialne resnice (7. čl. ZPP) ter kršitev 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Tožnika sodišču prve stopnje očitata še, da je zavrnitev dokaznih predlogov pojasnilo le v zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom, kljub temu, da so bili predlagani tudi v zvezi s primarnim. Glede izpovedbe (oporočnih) prič in 1. toženca se tožnika ne strinjata z dokazno oceno sodišča, da so njihove izpovedbe skladne in konsistentne, predvsem glede oporočiteljičine izjave pri podpisu oporoke, da gre za njeno oporoko in odločitvi sodišča očitata protispisnost, grajata pa tudi oceno o verodostojnosti teh izpovedb, ker da je sodišče napačno ocenilo njihov interes za izid postopka. Pritožba očita tudi, da sodišče zapisu o izjavi volje na oporoki neupravičeno pripisuje dokazno moč o dejanski izjavi volje oporočiteljice. Tožnika posledično izpodbijata tudi odločitev o stroških postopka.

3. Prvi, drugi in tretji toženec so na pritožbo odgovorili ter predlagali njeno zavrnitev, s stroškovno posledico ter priglasili pritožbene stroške.

4. Ostale toženke odgovora na pritožbo niso podale.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo relevantnih napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno relevantna dejstva.

7. Očitek kršitve določb 14. tč. 2. odst. 339 čl. ZPP s tem, ko naj bi bilo sodišče nekonsistentno pri obrazložitvi vsebine izjave oporočiteljice, s katero je ob podpisu oporoke pred pričama izrazila svojo voljo, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je konsistentno obrazložilo svoje zaključke, da je oporočiteljica izjavo soglasja podala, ker je A. A. izpovedal, da je oporočiteljica po branju oporoke izjavila, da se z njo strinja oz. po branju oporoke ni izjavila nič takega, pač da se strinja, (oporočna) priča B. B., pa je izpovedala, da so oporoko sproti brali in je oporočiteljica na koncu izjavila, da je to njena oporoka, da je to tako, kot si ona želi. Ti izpovedbi se, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, prav tako skladata z izpovedbo (oporočne) priče C. C., ki se podrobnosti konkretnega dogodka sicer ni spominjala, izpovedala pa je, da je bilo pri njih v odvetniški pisarni vedno tako, da je stranka oporoko dobila pred seboj, da so je bodisi glasno prebrali bodisi jo je stranka prebrala sama, nato pa so stranko vedno vprašali, ali je to v redu, ali se s tem strinja. Razlogi sodbe sodišča prve stopnje, o vsebini izjave oporočiteljice, ki izraža njeno oporočno voljo, so v obrazložitvi tako dovolj jasni, med seboj niso v nasprotju in omogočajo preizkus njene pravilnosti in zakonitosti.

8. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče izjavi v IV. tč. oporoke pripisalo dokazno vrednost pri dokazovanju dejstva, da je oporočiteljica izjavo podala, ker je to ugotovilo na podlagi drugih izvedenih dokazov.

9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede vseh navedenih pravno pomembnih dejstev je razumna, logično vzdržna, prepričljiva in preverljiva ter jasno obrazložena. Ne drži, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo ugotovitve, da je oporočiteljica podala izjavo, da gre v oporoki za izraz njene volje. Pravilna je tudi ocena verodostojnosti prič C. C. in B. B., ki sta bili po oceni sodišča prve stopnje objektivno nepristranski zaradi svoje nevpletenosti v spor in zaradi odsotnosti njunega premoženjskega interesa za izid postopka, skrbi za ugled odvetniške pisarne pa ni moč pripisati take pomembnosti, kot neposrednemu ekonomskemu interesu.

10. Neutemeljen je tudi očitek kršitve 7. čl. in 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker sodišče prve stopnje, zaradi domnevne negotovosti izvedenke, ni naročilo dopolnitve izvedenskega mnenja, ampak se je postavilo v vlogo izvedenca in ga samo dopolnilo. Predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo iz razloga zamujenega roka za podajo pripomb in nepotrebnega podaljšanja postopka. Vendar pa je izvedensko mnenje prepričljivo, strokovno obrazloženo, jasno in brez notranjih nasprotji, prav tako pa je v povezavi z njim sodnica presodila tudi druge izvedene dokaze. S tem ko je povsem skladno z metodološkim napotkom iz 8. čl. ZPP sodišče zanesljivo ugotovilo, da je oporoko lastnoročno podpisala oporočiteljica, se dopolnitev izvedenskega mnenja izkaže tudi kot nepotrebna.

11. Pritožbeni očitek, da je sodišče zavrnitev dokaznih predlogov pojasnilo zgolj v povezavi s podrednim tožbenim zahtevkom, ne drži, saj je dokazne predloge za zaslišanje preostalih prič zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že na podlagi izvedenih dokazov v zadostni meri razjasnjeno, zavrnjeni predlogi pa so bili predlagani v dokazovanje dejstev, ki po oceni sodišča prve stopnje za odločitev v zadevi niso odločilna. Zavrnitev dokaznih predlogov, povezanih z dokazovanjem oporočne nesposobnosti oporočiteljice, pa je sodišče prve stopnje res zavrnilo zaradi zastaranja zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine nesposobnosti za razsojanje. Pri tem je ustrezno pojasnilo, da je bilo dejansko stanje že na podlagi izvedenih dokazov v zadostni meri razjasnjeno in ni potrebno, da se to zapiše za vsak zavrnjen sklop dokaznih predlogov.

12. Očitek kršitve iz 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, češ da je protispisna ugotovitev sodišča, da je oporočiteljica podala izjavo o tem, da je oporoka zapis njene volje, s tem, ko je to zapisano v oporoki, ne drži. Sodišče je podajo izjave oporočiteljice ugotovilo na podlagi drugih izvedenih dokazov, z zapisom v IV. tč. oporoke pa je dokazovalo zgolj dejstvo, da oporoke ni sestavila oporočiteljica sama.

13. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo izjavo oporočiteljice za izraz njene oporočne volje, ki jo pri podpisu alografske oporoke predvideva 64. čl. ZD. Res je, da konkludentna dejanja kot izjava volje ne zadoščajo in da mora biti izjava izrecna, pri tem pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno zgolj takrat, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona - "to je moja oporoka", biti mora taka, da je z njo potrjena njegova volja napraviti oporoko.1 Pri tem pa je tudi smisel oporočnih prič, da lahko kot priči dogodka, na podlagi svoje neposredne zaznave potrdita tako oporočiteljev podpis, kot tudi podajo izjave, da je podpisani zapis njegova oporoka.2 Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb prvega toženca in oporočnih prič C. C. in B. B. ugotovilo, da je oporočiteljica po branju oporoke izjavila, da se strinja, da je to njena oporoka, da je to tako, kot si je želela ter pravilno zaključilo, da ta izjava zadošča za ugotovitev, da je bila v obravnavanem primeru napravljena alografska oporoka v smislu 64. čl. ZD.

14. Ker pritožnika z vsebinskim delom pritožbe (I.) nista uspela, je pritožbeno sodišče tudi v stroškovnem delu (III.) zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Vsi pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, je pritožbo zavrnilo sodbo pa potrdilo (353. čl. ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnika morata sama kriti stroške svoje neuspele pritožbe, na podlagi 1. odst. 154. čl. ZPP pa mora toženki plačati stroške za odgovor na pritožbo, ki sta jih povzročila z neutemeljeno pritožbo, in sicer 500 točk po Odvetniški tarifi št. 22/1 v zvezi s št. 19/2, povečano za 2 % izdatkov ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 372 EUR. Priznane stroške morata tožnika plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP).

1 VSRS II Ips 338/2015 z dne 5. 5. 2016. 2 VSRS II Ips 30/2018 z dne 29. 3. 2017 in VSL I Cp 1718/2017 z dne 4. 6. 2018.