Jedro

Sodišče prve stopnje je dne 13.1. 2012 prejelo vlogo pooblaščenke tožene stranke, ki je obvestila sodišče, da je tožena stranka dne 10.9.2012 pooblaščenki preklicala pooblastilo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost vročitve odločbe z dne 11.9.2012, niti na tek pritožbenega roka. Ker sodišče o odpovedi pooblastila ni bilo obveščeno do 13.1.2013, ni moglo postopati drugače, kot da je odločbo vročilo pooblaščenki tožene stranke. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 99. člena ZPP, da je dolžan po odpovedi pooblastila pooblaščenec še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času.

Zakoniti zastopnik tožene stranke bi sodišče ob pristopu na narok lahko obvestil o domnevnem preklicu pooblastila dan pred narokom, česar pa ni storil, zato je sodišče utemeljeno štelo, da ima tožena stranka v postopku pooblaščenca, dokler ni bilo o preklicu pooblastila obveščeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 3.1.2013 zoper sodbo in sklep opr. št. I Pg 630/2011-30 z dne 11. 9.2012. 2. Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma nadaljnji postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila odločba sodišča z dne 11. septembra 2012 (sodba in sklep) poslana pooblaščenki tožene stranke po odredbi z dne 10.12.2012 in odvetniški družbi vročena 17. 12.2012. Dne 12.12.2012 pa je pooblaščenka tožene stranke sodišču sporočila, da je tožena stranka pooblaščenki dne 10.9.2012 preklicala pooblastilo. Nato je pooblaščenka tožene stranke dne 3.1.2013 zoper odločbo sodišča prve stopnje z dne 11.9.2012 vložila pritožbo, ki ji je priložila novo pooblastilo tožene stranke z dne 19.12.2012 (priloga B3), ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo.

5. Prvi odstavek 137. člena ZPP določa, da kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če v tem zakonu ni drugače določeno. Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadarkoli odpove (1. odstavek 99. člena ZPP). Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele ko mu je naznanjen. Dokler sodišče s preklicem pooblastila ni seznanjeno, sodna pisanja še vedno veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke ( 2. odst. 99. čl. ZPP). Na to vročitev pa se nato veže tudi začetek teka rokov za vložitev pravnih sredstev pooblaščencu (Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 410 – 411).

6. V obravnavanem primeru je hkrati z ugovorom zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 11995/2011 z dne 2.2.2011 tožena stranka v spis vložila pooblastilo z dne 18.2.2011. Sodišče prve stopnje je dne 13.1. 2012 prejelo vlogo pooblaščenke tožene stranke, ki je obvestila sodišče, da je tožena stranka dne 10.9.2012 pooblaščenki preklicala pooblastilo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost vročitve odločbe z dne 11.9.2012, niti na tek pritožbenega roka. Ker sodišče o odpovedi pooblastila ni bilo obveščeno do 13.1.2013, ni moglo postopati drugače, kot da je odločbo vročilo pooblaščenki tožene stranke. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 99. člena ZPP, da je dolžan po odpovedi pooblastila pooblaščenec še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času. Navedeni enomesečni rok se računa od dneva naznanitve sodišču, zato pritožnica z navedbami, da je do vročitve prišlo šele potem, ko je sodišče že prejelo naznanilo o preklicu pooblastila, ne more uspeti. Ker je sodišče vročitev odločbe odredilo 10.12.2012 in je bila odločba odpravljena še preden je bilo sodišče obveščeno o preklicu pooblastila, je vročitev odločbe pooblaščenki tožene stranke dne 17.12.2012 veljavno opravljena. Na to vročitev pa se posledično navezuje tudi začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper navedeno odločbo.

7. Glede na povedano je bila odločba sodišča prve stopnje z dne 11.9.2012 toženi stranki pravilno vročena 17.12.2012. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe (1. odstavek 333 člena ZPP) je tako toženki začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe, to je 18.12. 2012 in se je iztekel dne 2. 01. 2013. Pritožba, ki jo je toženka po svoji pooblaščenki sodišču poslala priporočeno po pošti šele dne 3. 01. 2013 je zato vložena prepozno, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

8. Da je bila tožena stranka seznanjena z vsebino odločbe takoj po vročitvi bivši pooblaščenki dne 17.12.2012, pa izhaja tudi iz dejstva, da je tožena stranka že dne 19.12.2012 isti pooblaščenki dala še eno pooblastilo, ki je priloženo pritožbi, ki jo je pooblaščenka poslala sodišču naslednji dan po izteku pritožbenega roka, to je dne 3.1.2013. Pooblaščenka tudi v pritožbi ni pojasnila, zakaj je za naznanilo preklica pooblastila rabila kar dva meseca, prav tako pa tudi ne zakaj poštne pošiljke, ki jo je prejela 17.12.2012, ni takoj zavrnila, temveč je to storila šele z vlogo 21.1.2013. Upoštevaje dejstvo, da je pooblaščenka sodno pisanje prevzela in dne 3.1.2013 zoper odločbo, ki ji je bila vročena, tudi vložila pritožbo, so pritožbene navedbe, da ni mogla vedeti, da gre za dvig pošte v zadevi, v kateri je stranka pooblastilo preklicala, nelogične in neskladne z ravnanjem pooblaščenke. Prav tako je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje že iz dejstva, da je na narok dne 11.9.2012 pristopil le zakoniti zastopnik tožene stranke in ne pooblaščenka, sklepati, da je pooblastilo preklicano in pred vročanjem odločbe po uradni dolžnosti preveriti veljavnost pooblastila. Zakoniti zastopnik tožene stranke bi sodišče ob pristopu na narok lahko obvestil o domnevnem preklicu pooblastila dan pred narokom, česar pa ni storil, zato je sodišče utemeljeno štelo, da ima tožena stranka v postopku pooblaščenca, dokler ni bilo o preklicu pooblastila obveščeno.

9. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep.