Jedro

Ukrep po čl. 74/3 ZUN je utemeljen, ker je investitor na enem objektu nadaljeval z deli, za drugi objekt pa ni zaprosil za lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi urbanističnega inšpektorja Sekretariata za inšpekcijske službe z dne 20.8.1992, po kateri morata tožnik in ... v roku 14 dni odstraniti pritlični zidani počitniški objekt tlor. dim. 6.00 x 5.75 in skupaj z betonsko ploščo nad objektom na parc. št. 584/7 in leseno pritlično barako tloris. dim. 5.00 x 2.00 m na parc. ter vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Ugotovila je, da je bil ukrep o odstranitvi objektov na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor utemeljen, saj sta investitorja kljub prepovedi nadaljevala z deli na počitniškem objektu, za leseno barako pa nista zaprosila za lokacijsko dovoljenje.

Tožnik v tožbi navaja, da je v skladu z odločbo o ustavitvi gradnje zaprosil za lokacijsko dovoljenje za objekt na parc. št. 584/7, ne pa tudi za pomožni in začasni objekt na parc. št. 615/1, ki je namenjen za potrebe gradnje počitniške hiše. Gradnjo objekta je dejansko ustavil, opravil je le tista dela, ki so bila potrebna za zaščito že zgrajenega objekta pred dežjem in tatvinami. Zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja mu je bila zavrnjena, čeprav je območje, kjer je začel graditi, v celoti pozidano z objekti, zgrajenimi brez lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Z odločbo prvostopnega inšpekcijskega organa z dne 10.7.1991 je bilo investitorjema naloženo, da ustavita gradnjo počitniškega objekta in gradnjo pritlične lesene barake ter da v roku enega meseca zaprosita za lokacijsko dovoljenje pri pristojnem upravnem organu.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik sicer zaprosil za lokacijsko dovoljenje, vendar samo za počitniški objekt, ne pa tudi za pritlično leseno barako, kot mu je bilo naloženo. Na počitniškem objektu pa je z gradnjo nadaljeval, pri čemer niso pomembni motivi, ki jih je tožnik navedel v tožbi. Odločitve inšpekcijskih organov je treba jemati resno in jih dosledno upoštevati.

Po določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter RS, št. 26/90 in 3/91 - ZUN) odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu o ustavitvi gradnje, ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje zavrne, ali če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje.

Izrečeni ukep o odstranitvi obeh objektov je utemeljen, saj je investitor na počitniškem objektu nadaljeval z deli, za leseno barako pa ni zaprosil za lokacijsko dovoljenje. Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I.)