Jedro

Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki se je oprlo na končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, da je bila v tem postopku izterjevana terjatev 272.216,60 EUR poplačana zgolj delno z zneskom 126.796,71 EUR, ker je celotna kupnina po odbitju stroškov 301.304,70 EUR zadoščala zgolj za poplačilo terjatve, ki je bila vknjižena v zemljiški knjigi pred hipoteko za obravnavano terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka.

II. Prvodolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo zaradi upnikovega delnega umika z dne 6. 6. 2023 za 6. 9. 2018 plačanih 47,91 EUR, […] (I. točka izreka). Delno je ugodilo ugovoru po izteku roka prvodolžnika z dne 11. 4. 2023 in v zvezi z dopolnitvijo z dne 12. 4. 2023 ter z delnim umikom predloga upnika z dne 6. 6. 2023 ustavilo izvršbo za 6. 10. 2022 plačanih 126.769,71 EUR (II. točka izreka). V presežku je zavrnilo ugovor po izteku roka prvodolžnika z dne 11. 4. 2023 v zvezi z dopolnitvijo z dne 12. 4. 2023, (III. točka izreka). Sklenilo je še, da prvodolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik dokazal, da mu je stečajni upravitelj iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja zoper drugodolžnico na račun terjatve, ki se izterjuje v tem postopku, 6. 10. 2022 nakazal 126.796,71 EUR. Upnik je s prijavo terjatve in ločitvenih pravic z dne 30. 6. 2021, sklepom o preizkusu terjatev z dne 12. 10. 2021, končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 12. 10. 2021 in s končnim načrtom razdelitve posebne mase z dne 16. 9. 2022 dokazal, da je v postopek osebnega stečaja zoper drugodolžnico prijavil terjatve po treh kreditnih pogodbah št. 1020196, 1044575 in 1567322, pri čemer je bila upniku v celoti priznana terjatev, kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 12. 10. 2021 v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev z dne 12. 10. 2021. Sodišče se je strinjalo z upnikom, dolžnik pa ni ugovorno izpodbijal, da se predmetni postopek nanaša na izterjavo obveznosti po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 1044575, ki je bila pri predmetu prodaje zavarovana s hipoteko ID pravice ... . Nadalje se je sodišče strinjalo z upnikom, navedeno pa je izhajalo iz zemljiške knjige, da je predmetna hipoteka vknjižena pri predmetu prodaje kot druga po vrstnem redu. Hipoteka z boljšim vrstnim redom za poplačilo je ID ..., ki je bila vpisana na podlagi kreditne pogodbe št. 1020196. Upnikove navedbe iz odgovora na ugovor po izteku roka so potrjene z vsebino končnega načrta razdelitve posebne mase z dne 16. 9. 2022, da je bila z unovčenjem posebne stečajne mase prejeta kupnina 322.000,00 EUR. Po odbitju stroškov, ki so nastali v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, je za razdelitev upniku ostalo 301.304,70 EUR. Stečajni upravitelj je zapisal, da se pri razdelitvi upoštevata samo zavarovani terjatvi upnika prvega in drugega ranga, kar pomeni terjatvi, ki sta zavarovani pri predmetu prodaje s hipotekama prvega in drugega vrstnega reda (ID ... in ...). Nadalje je sodišče sledilo navedbi upnika, ki jo potrdi vsebina končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 16. 9. 2022, da je stečajni upravitelj iz 301.304,70 EUR najprej v celoti poplačal terjatev upnika, ki je bila priznana pod zaporedno št. 2 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 12. 10. 2021 v višini 174.507,99 EUR, pri kateri je v opombah pripisano, da se prizna ločitvena pravica na predmetu prodaje na prvem mestu, torej ID ... po kreditni pogodbi št. 1020196. Navedena kreditna pogodba ni predmet izterjave konkretnega postopka, je pa predmet izterjave kreditna pogodba št. 1044575, ki je bila pri predmetu prodaje zavarovana s hipoteko drugega vrstnega reda ID pravice ... . Kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 12. 10. 2021, je bila ta terjatev pod zaporedno št. 3 priznana v celoti 272.216,60 EUR. To terjatev je stečajni upravitelj delno poplačal iz preostanka kupnine 126.796,71 EUR.

2.Zoper II. do IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo prvodolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da upnik ni navedel vseh plačil, saj je jasno, da kredit 350.000,00 EUR iz leta 2008, leta 2021 ni mogel znašati le 272.000,00 EUR, če ne bi bil praktično v celoti poplačan. Prvodolžnik ni bil stranka banke in ne more trditi, da je tik pred vložitvijo izvršbe morala druga dolžnica plačevati po 10.000,00 EUR tedensko, kar je storila pa so vseeno vložili izvršbo in plačil niso upoštevali. Tega prvodolžnik ne more dokazati, ker ima vso dokumentacijo stečajni upravitelj. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, ker v stečaju niso upoštevana plačila stečajne dolžnice pred stečajem.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5.Prvodolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo njegove dokazne predloge in da je prekršilo 5. člen ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo določene dokaze dolžnika kot nepotrebne in to pojasnilo (9. točka obrazložitve sklepa). Zakaj naj bi bili zavrnjeni dokazi potrebni in tudi katere naj bi sodišče prve stopnje izvedlo prvodolžnik konkretno ne pojasni.

6.Prav tako prvodolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi nejasnosti izpodbijanega sklepa, (-) da je izrek v I. in II. točki v nasprotju z razlogi sklepa, to je obrazložitvijo, ko je navedlo, da naj bi upnik delno umaknil izvršbo za 126.796,71 EUR in istega dne tudi za zneske iz I. točke izreka, sodišče pa je glede umika izdalo dva različna sklepa, (-) da je nejasno, saj sta iz enega procesnega dejanja upnika vsebinsko nastala dva različna izreka, kar je v nasprotju z obrazložitvijo, ko sodišče trdi, da je to ugotovilo iz dopisa stečajnega upravitelja. Upnik je delno umaknil predlog za izvršbo za določene zneske, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, vendar je hkrati ločeno obravnavalo v ugovoru zatrjevana plačila in poplačilo iz stečajnega postopka glede na pravočasnost trditev. Za prepozne ugovorne trditve o večih plačilih med 6. in 21. 9. 2018 je zaključilo, da bi jih morala ugovorno podati drugodolžnica v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in da teh ni izpostavil niti prvodolžnik v ugovoru zoper sklep z dne 6. 10. 2020, s katerim je bil pritegnjen v izvršilni postopek kot hipotekarni dolžnik (13. točka obrazložitve sklepa). Pravočasne ugovorne trditve o poplačilu iz stečajnega postopka nad drugodolžnico je sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavalo, vendar, ker prvodolžnik ni dokazal popolnega poplačila, je delno ugodilo ugovoru in hkrati sledilo upnikovemu delnemu umiku predloga za ugotovljenih 126.796,71 EUR.

7.Prvodolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi nerazumljivosti in protislovnosti upnikovih navedb in izpodbijanega sklepa, ko trdi, da je predmet izvršbe drugi kredit banke, dan drugodolžnici 350.000,00 EUR, za kar naj bi upnik prijavil terjatev v njenem stečaju 272.216,60 EUR 13 let kasneje in pozabil obvestiti stečajnega upravitelja o plačilih v I. točki izreka sklepa oziroma teh ni upošteval. Da upnik ni takoj delno umaknil predlog za izvršbo za plačila med 6. in 21. 9. 2018, temveč šele na podlagi ugovora po izteku roka prvodolžnika z dne 11. 4. 2023 z dopolnitvijo 12. 4. 2023, ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ti zneski niso poplačali celotne terjatve, temveč njen manjši del. Ugotavljanje ali bi moral upnik o delnih plačilih obvestiti stečajnega upravitelja ali pa jih je morda celo upošteval v prijavi terjatve, ni predmet tega postopka.

8.Ne drži očitek, da je nejasna obrazložitev sodišča, da znesek 428.164,64 EUR predstavlja seštevek dveh kreditov. To sicer ni pomembno v tem postopku, je pa sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iz upnikove prijave terjatev, ki jo je podal po treh kreditnih pogodbah, da sta znašali prva in druga terjatev 155.948,04 EUR ter 272.216,60 EUR, kar je skupaj 428.164,64 EUR.

9.Prvodolžnik neutemeljeno navaja: (-) da upnik ves čas molči, (-) da je do vložitve ugovora z molkom zavajal sodišče in ni navedel vseh plačil, (-) da je jasno, da kredit 350.000,00 EUR iz leta 2008, leta 2021 ni mogel znašati le 272.000,00 EUR, če ne bi bil praktično v celoti poplačan, (-) da prvodolžnik ni bil stranka banke in ne more trditi, da je tik pred vložitvijo izvršbe morala drugodolžnica plačevati 10.000,00 EUR tedensko, kar je storila pa je upnik vseeno vložil izvršbo in teh plačil ni upošteval, (-) da tega prvodolžnik ne more dokazati, ker ima vso dokumentacijo stečajni upravitelj. Prvodolžnik je v ugovoru in nadaljnjih vlogah navajal, da je njegova družina tista, ki jo hočejo izključiti iz poslovne dejavnosti. Tudi iz enakega priimka z drugodolžnico izhaja, da sta v sorodstveni povezavi. Torej so bila vsa plačila, četudi jih prvotni ali sedanji upnik ne bi upoštevala, v sferi dolžnikov, zato bi jih lahko dokazovala, če bi dejansko obstajala.

10.Prvodolžnik neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve, nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče sodišče prve stopnje.

11.Za trditve o prejemu 350.000,00 EUR upniku iz naslova garancije za kredit je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so prepozne (13. točka obrazložitve sklepa). Tega prvodolžnik ne izpodbija. Tudi sicer ugovorne trditve, da bi moral upnik poskrbeti, da bi se poplačal iz naslova unovčitve garancije po pogodbi št. G 08/00063 z dne 18. 8. 2008, ki jo je A. sklenil z drugodolžnico in je bila izročena prejšnji upnici za zavarovanje ter unovčenje za primer nelikvidnosti drugodolžnice, do katere je prišlo v letu 2018, niso pravno odločilne v tem postopku. Če ima prvodolžnik kakršnokoli terjatev zoper prvotnega ali sedanjega upnika kot pravnega naslednika, jo mora dokazati v pravdi. Tak smiselni procesni ugovor v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ni dovoljen.

12.V preostalem delu pritožbe prvodolžnik zgolj prepisuje njegovo vlogo z dne 23. 6. 2023 in se ne opredeljuje do dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede delnega poplačila upnika iz stečaja nad drugodolžnico. Ne drži pritožbena navedba, da je upniku s prejemom 301.304,70 EUR v stečaju nad drugodolžnico dokončno izplačal in preplačal terjatev v tem postopku ter da upnik zavaja sodišče s krivo izjavo, da je prejel le 126.796,71 EUR. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki se je oprlo na končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 16. 9. 2022, da je bila v tem postopku izterjevana terjatev 272.216,60 EUR (glavnica in obresti) poplačana zgolj delno z zneskom 126.796,71 EUR, ker je celotna kupnina po odbitju stroškov 301.304,70 EUR zadoščala zgolj za poplačilo terjatve, ki je bila vknjižena v zemljiški knjigi pred hipoteko za obravnavano terjatev (14. točka obrazložitve sklepa).

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13.Prvodolžnik še neutemeljeno navaja, da naj bi se "štelo ob uporabi zakonskih določb, da ima upnik odplačano 428.164,64 EUR". Pomembna je neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da prvodolžnik ni navajal, da bi upnik ali z njim povezana oseba kupila predmet prodaje. Tedaj bi se lahko zastavilo vprašanje spornosti stečajne zakonodaje, ki ne pozna ureditve, kot je 200.a člen ZIZ (14. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru prvodolžnika po izteku roka v skladu s 56. členom ZIZ.

14.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15.Prvodolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 56

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.