Jedro

Glede na določila 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP in drugega odstavka 208. člena ZPP je odločitev o prekinitvi in nadaljevanju prekinjenega postopka v dispoziciji sodišča.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 4. 12. 2015, nadaljuje.

2. Tožeča stranka je v pritožbi uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi je zatrjevala, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je tožena stranka v vlogi 22. 10. 2019 sodišču sporočila, da je bil postopek, zaradi čakanja na rešitev katerega je bil predmetni pravdni postopek prekinjen, pravnomočno končan. Tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi 13. 11. 2019 navedla, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo, da prevede sodbo .... z dne 25. 9. 2019, vendar meni, da je prevod dolžna predložiti tožeča stranka, ki se je na to pravdo tudi sklicevala in je to dolžna storiti zaradi prekinitve postopka. Sodišče tožeče stranke ni pozvalo na predložitev prevoda navedene sodbe, ampak je izdalo izpodbijani sklep, pri tem pa se uprlo na vsebino listine v tujem, hrvaškem jeziku. Tožena stranka bi v dokaz svojih navedb, da je bil postopek opr. št. P-60/13 s sklepom ... z dne 25. 9. 2019 bil pravnomočno končan, morala predložiti listino v tujem jeziku, s priloženim overjenim prevodom, česar pa ni storila. Zato je ravnalo v nasprotju s 226. členom ZPP, ki določa, da mora stranka predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, listini, sestavljeni v tujem jeziku, pa mora biti priložen tudi overjen prevod. Sodišče prve stopnje je zato, ker je zaključilo, da je bil postopek P 60/13 s sklepom ... v ... pravnomočno končan, na podlagi listine v tujem jeziku, ki ji ni bil priložen overjen prevod, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZPP pa sodišče, če je prekinilo postopek iz navedenega razloga, tega nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek v katerem je bilo reševano predhodno vprašanje ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. Iz navedenih določil je tako razvidno, da je odločitev o tem, da ne bo reševalo predhodnega vprašanja (in zaradi katere sodišče odredi prekinitev) v dispoziciji sodišča in ne strank. Če se sodišče odloči, da glede na to, da se predhodno vprašanje že rešuje v drugem postopku oziroma pred drugim organom, samo zaradi smotrnosti ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je takšna odločitev (ki sicer narekuje sprejem sklepa o prekinitvi) odraz njegove dispozicije, za katero pa volja pravdnih strank ni pomembna. Enako je tudi v primeru odločitve sodišča o nadaljevanju prekinjenega postopka. Ta se lahko nadaljuje, ko je predhodno vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi se čakalo na konec postopka. Slednje pomeni, da lahko sodišče svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni tudi, če situacijo drugače oceni1. Zato pa s tem, ko je sodišče prve stopnje odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka sprejelo na podlagi obvestila tožene stranke, da je bil pravdni postopek, v zvezi s katerim je bila sprejeta odločitev o prekinitvi, z določno opredeljeno odločbo sicer pravnomočno zaključen, ni kršilo določila 226. člena ZPP. Pritožnikov pritožbeni očitek o tovrstni kršitvi in o posledično zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka tako ni utemeljen.

6. Zaradi neutemeljenosti pritožbenega razloga in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Tako tudi Rijavec V., Pravdni postopek s komentarjem - 2. knjiga, strani 206 ter od 208 do 209.