Jedro

Gradbeno dovoljenje je potrebno, če gre za rekonstrukcijo objekta po gradbenih predpisih ne glede na to, če je bila izdana odločba o dovolitvi del.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi gradbene inšpekcije z dne 6.4.1992, s katero ji je bilo naloženo, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti dela za postavitev montažne krovne konstrukcije nad obstoječimi igrišči na zemljišču parc.št. 86/2, 86/6 in 86/4. Ustavitev del velja, dokler si ne pridobi gradbenega dovoljenja. V obrazložitvi navaja, da je gradbeni inšpektor pravilno ugotovil, da bi si tožeča stranka za gradnjo morala pridobiti gradbeno dovoljenje, saj gre za rekonstrukcijo objekta (7. in 46. člen zakona o graditvi objektov). Ker gradbenega dovoljenja nima, je izrečeni ukrep v skladu z določbo 1. alinee 2. točke 91. člena navedenega zakona.

Tožeča stranka v tožbi in dopolnitvi tožbe navaja, da je postavitev montažne krovne konstrukcije nad obstoječimi igrišči v tlorisni izmeri 40 x 40 m in višine 9,80 m bila dovoljena z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne Ta odločba je bila izdana v skladu z odlokom o dovolitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85). Za izvedbo teh del zato ni potrebno lokacijsko dovoljenje in še manj gradbeno dovoljenje ali priglasitev del po zakonu o graditvi objektov. Zato je po izdaji navedene odločbe tožeča stranka začela s postavitvijo temeljev za navedeno krovno konstrukcijo. Ta dela je končala v marcu 1992. Za nadzor nad izvajanjem del po navedeni priglasitvi je po 5. členu citiranega odloka pristojna inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru tožbenih ugovorov.

Tožeča stranka ne izpodbija dejanske ugotovitve, da je postavila točkovne temelje za montažno strešno konstrukcijo nad obstoječimi igrišči, ne da bi za ta dela imela gradbeno dovoljenje. Točno je sicer, da si je tožeča stranka predhodno pridobila odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne ... za postavitev montažne krovne konstrukcije nad obstoječimi igrišči tlorisnih dimenzij 40 x 40 m in višine 9,80 m na zemljišču parc. št. .... Toda zmotno je njeno stališče, da je že na podlagi te odločbe lahko začela z gradbenimi deli. Graditev objektov namreč ureja zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in RS št. 26/90 - ZGO), po katerem se načeloma objekt lahko začne graditi šele na podlagi gradbenega dovoljenja (33. člen). Izjema velja le za objekte, za katere ni predpisano lokacijsko dovoljenje in za dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo objektov (1. odstavek 46. člena navedenega zakona), za katere zadostuje priglasitev organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Ne da bi se sodišče spuščalo v odločbo o dovolitvi priglašenih del, tožena stranka tudi po oceni sodišča pravilno ugotavlja, da sporna dela predstavljajo rekonstrukcijo objekta. Za rekonstrukcijo objektov se poleg drugih del namreč šteje tudi izvedba takšnih del, ki lahko vplivajo na varnost objekta (6. člen cit. zakona). Gradnja krovne montažne strešne konstrukcije nad obstoječimi igrišči v velikih dimenzijah 40 x 40 m in višine 9,80 m pa nedvomno predstavlja dela, ki lahko vplivajo na varnost objektov. Z rekonstrukcijo objekta pa se lahko začne šele, ko izda pristojni organ gradbeno dovoljenje (7. člen cit. zakona). Sporno pa ni, da tožeča stranka gradbenega dovoljenja nima. V skladu z določbo 1. alinee 2. točke 91. člena zakona o graditvi objektov sme gradbeni inšpektor odrediti ustavitev nadaljnje gradnje, če se gradi brez gradbenega dovoljenja. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona opravljajo organi občinske in republiške gradbene inšpekcije (88. člen zakona). Sporno odločbo je torej izdal pristojni organ v skladu z že navedeno določbo zakona in je tako tudi ta tožbeni ugovor neutemeljen.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).