Jedro

Po določbi prvega odstavka 311. člena ZPP sme sodišče naložiti tožeči stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Kadar dajatev ni zapadla do konca glavne obravnave, sodba ni izvršljiva kljub pravnomočnosti. Opisano razlago je mogoče uporabiti za obravnavani primer: vtoževano dajatev bi bilo namreč mogoče tožencema naložiti šele po izbrisu v zemljiški knjigi zaznamovane prepovedi. Obveznost tožencev bi bila torej vezana na bodoče negotovo dejstvo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na geodetsko odmero in vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 210 k.o. ..., tožencema pa je s sodbo naložilo, da sta dolžna dopustiti geodetsko odmero parc. št. 213/2, vl. št. ... k.o. ... tako, kot je to razvidno iz predloga parcelacije in delilne pogodbe z dne 5. 1. 1996, pri čemer morata po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji dovoliti vknjižbo lastninske pravice na tožnikovo ime do celote na novo nastali parceli (del parcele št. 213/2 z označbo A) in do 1/3 na novo nastalih parcelah (del parcele št. 213/2 z označbo D, E, F, G in H), ker bo sicer njuno soglasje in vknjižbeno dovoljenje nadomestila pravnomočna sodba.

2. Sodišče druge stopnje je sicer zavrglo pritožbo tožene stranke zoper odločitev o delnem zavrženju tožbe, vendar pa je pritožbi proti sodbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje, ali pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.

4. Revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka temelji na trditvi, da je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje svojo odločitev obrazložilo premalo natančno in neprepričljivo. Strankama ne nudi zadostnega pravnega varstva neobrazloženo citiranje zakonskega predpisa in ugotavljanje, da je tožbeni zahtevek trenutno preuranjen. Treba bi bilo povedati, kdaj sploh bo tožnik lahko vknjižil lastninsko pravico na lastni nepremičnini, na kateri stoji nova poslovno-stanovanjska hiša. Nahaja se v nemogočem položaju, saj so njegove pravice odvisne od bodočega negotovega dejstva. Določbe 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUNDPP) v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Namen navedene zakonske določbe je v zaustavitvi črnih gradenj, v tem primeru pa tožbeni zahtevek temelji na veljavni delilni pogodbi. Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor se sicer nanaša na parcelo št. 213/2 k.o. ..., vendar zajema le del zemljišča, ki je v delilni pogodbi z dne 5. 1. 1996 označena s črko G. Odločitev sodišča druge stopnje bi se torej lahko nanašala le na navedeni del zemljišča. Poleg tega je oporni betonski zid, zaradi katerega je prišlo do zaznambe prepovedi sprememb v zemljiški knjigi, zgrajen predvsem na tožnikovem zemljišču. Toženca tožnika izsiljujeta zaradi spora v zvezi s stroški komunalnih naprav. Tožnik namreč od tožencev terja povračilo sorazmernega dela investicije za izgradnjo skupnih komunalnih naprav.

5. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Ugotovljeno je, da je tožnik na s tožencema solastni parceli št. 213/2 k.o. ..., brez dovoljenja zgradil dolg in visok betonski oporni zid ob dostopni cesti do svoje hiše. Na podlagi odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor ... z dne 7. 3. 2002 je zato bila 19. 3. 2002 v C2 listu vl. št. ... k.o. ... pri parceli št. 213/2 zaznamovana prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah ter promet z zemljiščem. To pomeni, da je ob sojenju na prvi stopnji dne 7. 11. 2000 navedeno zaznambo bilo treba upoštevati. Tožeča stranka namreč tožbeno uveljavlja geodetsko odmero, novo parcelacijo in ustrezno vknjižbo lastninske pravice na parceli št. 213/2. 8. Sodišče prve stopnje je problem pravno razrešilo tako, da je dalo močnejšo veljavo obligacijski pravici na zahtevek izpolnitve obveznosti iz delilne pogodbe med pravdnimi strankami z dne 5. 1. 1996, ki zajema delitev solastnega zemljišča po izdelanem geodetskem načrtu. Kljub zaznamovani prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih evidencah in prometa z zemljiščem, naj bi imela prednost „obligacijsko pravna pravica tožnika, da s takimi postopki sploh prične in da toženca nista dolžna uvesti ali zagotoviti uspešnosti postopkov pri geodetski upravi ter zemljiški knjigi, ampak le podati ustrezno izjavo volje, ki bo v primernem trenutku (po odpravi v zemljiški knjigi zaznamovane prepovedi) omogočala tožniku izvedbo le-teh.“

9. Vendar pa opisana razlaga ni pravno pravilna. Po določbi prvega odstavka 311. člena ZPP sme sodišče naložiti tožeči stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Kadar dajatev ni zapadla do konca glavne obravnave, sodba ni izvršljiva kljub pravnomočnosti. Opisano razlago je mogoče uporabiti za obravnavani primer: vtoževano dajatev bi bilo namreč mogoče tožencema naložiti šele po izbrisu v zemljiški knjigi zaznamovane prepovedi. Obveznost tožencev bi bila torej vezana na bodoče negotovo dejstvo. Zato se revizijsko sodišče strinja z razlogi sodbe sodišča druge stopnje, ki so narekovali ugoditev pritožbi tožene stranke in ob pravilni pravni razlagi spremembo sodbe sodišča prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (358. člen ZPP).

10. Sodišče druge stopnje je v navedenem obsegu razloge svoje odločitve pravilno povezalo z določbo 76. člena tedaj veljavnega ZUNDPP in 200. člena sedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov. Določba 76. člena ZUNDPP je imela namen zaustaviti nelegalne gradnje in je v obravnavanem primeru uporabljiva prav v tem okviru. Tožnik je namreč oporni zid zgradil brez upravnega dovoljenja in torej nedopustno posegel v prostor. Zaznamba prepovedi parcelacije in prometa v zemljiški knjigi je glede parcele 213/2 prav posledica tega nedopustnega ravnanja.

11. Pri tem ni pravno odločilno, ali zid morda stoji tudi na zemljišču, ki je po delilni pogodbi pripadlo tožniku. Zaznamba prepovedi parcelacije in prometa se nanaša na celotno parcelo št. 213/2 k.o. .... Revizijska teza, da bi se mogla nanašati le na tisto zemljišče, ki bi še ostalo v solasti pravdnih strank, je torej v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami.

12. Obligacijsko pravno upravičenje, izvirajoče iz delilne pogodbe z dne 5. 1. 1996, pravdnim strankam, torej tudi tožniku, ostaja. Revizijski očitek sodbi sodišča druge stopnje, da se v razlogih ni opredelila do vprašanja, kdaj sploh bo tožnik lahko vknjižil svojo pravico, pri tem nima utemeljitve. Parcelacija in vknjižba bo namreč možna tedaj, ko bo prišlo bodisi do sanacije, bodisi do odstranitve opornega zidu in s tem od izbrisa zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi. Sodba sodišča druge stopnje v opisani smeri vsebuje jasne in izčrpne razloge, zaradi česar revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nima utemeljitve.

13. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.