Jedro

Glede na dejanske ugotovitve konkretnega primera, po katerih je tožničin pravni prednik izkazal, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revizija, morali upoštevati, da so nanj, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Tožnica je izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: »Pritožbi se ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se izrek sedaj glasi: Izvršba na nepremičnino parc. št. 1496/2, vl. št. ..., k.o. ..., ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju z dne 8. 3. 2005, In 2005/33, ni dopustna.« Toženec mora tožnici povrniti 1.881,54 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da izvršba na nepremičnino parc. št. 1496/2 k.o. ..., ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju z dne 8. 3. 2005, In 2005/33, ni dopustna. Tožeči stranki je naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka. Zavzelo je stališče, da čeprav je tožničin pravni prednik razpolagal z veljavnim pravnim poslom, s katerim se je odtujitelj zavezal nanj prenesti lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, in veljavnim razpolagalnim pravnim poslom glede te nepremičnine že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pa je v tem primeru odločilno, da je bila tožničina lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana po vpisu toženčeve prisilne hipoteke.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica vlaga revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja okoliščine, ki naj bi utemeljevale sklep o toženčevi nedobrovernosti, zaradi česar prisilna hipoteka proti njej ne more imeti učinka. Toženec je v škodo tožnice zlorabil zakonske možnosti, zato ga sodišči ne bi smeli varovati kot dobrovernega. V zvezi z očitki nižjih sodišč, da tožničin pravni prednik po sklenitvi prodajne pogodbe ni naredil vse, kar bi lahko, da bi vknjižil svojo lastninsko pravico v zemljiško knjigo, poudarja razloge o zmotnih materialnopravnih odločitvah zemljiškoknjižnega sodišča. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo zahtevku, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožba za nedopustnost izvršbe ali izločitvena tožba ima pravno podlago v tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).(2) Tako za samo izločitveno tožbo kot za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Pravice, ki jih uveljavlja tretji, so po svoji naravi lahko stvarnopravne, druge absolutne pravice in tudi obligacijske pravice (na primer zakup, hramba).(3)

7. Nižji sodišči sta ugotovili naslednja pravno pomembna dejstva, na katera je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano: - L. J. je dne 16. 12. 1998 tožničinemu pravnemu predniku prodal in prepustil v posest nepremičnino, v naravi počitniško hišo, stoječo na zemljiščih parc. št. 529/2 k.o. ... in parc. št. 1496/2 k.o. ... Do overitve zemljiškoknjižnega dovolila je prišlo 19. 1. 1999. - Tožničin pravni prednik je dosegel vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo na parc. št. 529/2 k.o. ... 11. 2. 2000, na parc. št. 1496/2 k.o. ... pa šele 22. 4. 2005. Glede slednje vknjižbe je bil namreč njegov zemljiškoknjižni predlog z dne 6. 3. 2001 zavrnjen, ponovno vloženi predlog pa, zaradi dne 24. 1. 2003 zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje toženčeve denarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku L. J., zavržen. - Toženec je dne 17. 2. 2005 zoper dolžnika J. pri Okrajnem sodišču v Kranju vložil predlog za izvršbo na nepremičnino parc. št. 1496/2 k.o. ... zaradi izterjave 84.569,60 EUR. Tožnik je vložil ugovor tretjega, ki je bil zavrnjen. Dne 10. 3. 2005 je bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi v korist toženca in vknjižena hipoteka za toženčevo terjatev v tolarski protivrednosti 70.000 EUR po nakupnem tečaju Banke Slovenije na dan plačila s 10% letnimi obrestmi od zneskov, navedenih v v sklepu o izvršbi. - Toženec je že pred vložitvijo predloga za izvršbo vedel, da je J. razpolagal s predmetno nepremičnino in da je bila lastninska pravica prenesena na tožnika, ki se želi vpisati v zemljiško knjigo, ta pa zaradi vpisane začasne odredbe ni mogoč.

8. Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, 2) odsvojitelj mora imeti razpolagalno sposobnost, 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla, 4) izpolnjeni morajo biti drugi, z zakonom določeni pogoji. Dodaten zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice je vpis v zemljiško knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR,(4) in 40. in 49. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ(5)). Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010 izhaja, da začne v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem prenos lastninske pravice na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen Zakon o zemljiški knjigi, ZZK-1(6)).(7) Ustavno sodišče, enako kot novejša pravna teorija,(8) tako vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo,(9) učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe).

9. Glede na dejanske ugotovitve konkretnega primera, po katerih je tožničin pravni prednik izkazal, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revizija, morali upoštevati, da so nanj, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Tožnica je izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo.(10) Pridobitelj nepremičnine, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice, bi namreč lahko v primeru, če bi odsvojitelj nepremičnino obremenil s hipoteko, zoper hipotekarnega upnika svoje sodno varstvo uveljavljal z izbrisno tožbo,(11) zato mora biti njegov pravni položaj enako varovan tudi v izvršbi.(12) Ni razloga, da bi bila možnost vložitve ugovora odvisna od načina pridobitve hipoteke. Temu pritrjuje tudi ureditev, da ima kupec, ki pred začetkom stečajnega postopka razpolaga z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, v stečajnem postopku izločitveno pravico na nepremičnini.(13) Če nepremičnina ne spada v stečajno maso in tako ne služi poplačilu upnikov v stečajnem postopku, je logično, da upnik tudi v izvršbi ne more poseči po tej nepremičnini, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve.(14) Ob takšnem materialnopravnem stališču se vprašanja, ali je tožnica izkazala zadostno skrbnost, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim, ter o utemeljenosti razlogov za zavrnitev oziroma zavrženje zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice, izkažejo kot nepomembna. Treba je še poudariti, da se v obravnavani situaciji toženec tudi ne bi mogel uspešno obraniti s sklicevanjem, da ni vedel za dolžnikovo razpolaganje z nepremičnino. Revizijsko sodišče(15) je tako kot Ustavno sodišče(16) že večkrat pojasnilo, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca.(17) Prednost pred nevknjiženim lastnikom bo torej imel le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.

10. Ker je odločitev nižjih sodišč materialnopravno zmotna, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovno odločilo o stroških vsega postopka, in sicer glede na uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pravila 160. člena ZPP, ki predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Predpostavka navedenega je namreč, da je toženec utemeljeno mislil, da na stvari, ki je predmet izločitvene pravde, ne obstajajo pravice drugih. Ta pa v konkretnem primeru ni podana, saj je toženec že pred vložitvijo predloga za izvršbo vedel o dolžnikovem razpolaganju s sporno nepremičnino. Domet uporabe 160. člena ZPP v izločitveni pravdi je glede na sedanjo ureditev izvršilnega postopka tudi sicer zelo omejen. Ker je tožnica s tožbenim zahtevkom proti tožencu v celoti uspela, toženec sam krije svoje stroške pravdnega postopka, tožnici pa je dolžan povrniti njene stroške prvostopenjskega in revizijskega postopka, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo po predloženem stroškovniku, in skupno znašajo 1.881,54 EUR. Revizijsko sodišče tožnici pritožbenih stroškov ni priznalo, saj so bili preglašeni prepozno, in sicer šele v revizijskem postopku. Priznani tudi niso stroški ugovornega postopka, saj so to izvršilni in ne pravdni stroški.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 51/1998 in nasl. Op. št. (3): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-110/03 in Up-631/03 z dne 14. 4. 2005. Op. št. (4): Uradni list SFRJ, št. 6-88/1980 s spremembami.

Op. št. (5): Uradni list RS, št. 87/02 in nasl. Op. št. (6): Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008, 37/2008. Op. št. (7): Glej tč. 9 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. Op. št. (8): Primerjaj M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur (red.), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 250-251. Tratnik, M., Vrenčur, R., Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, Inštitut za nepremičninsko pravo, Maribor 2008, str. 52-53. Plavšak, N., Izbrisna tožba, zbornik, drugi dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, Kranjska Gora, 7. in 8. junij 2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 44. Op. št. (9): Primerjaj 10. člen SPZ in prvi odstavek 8. člena ZZK-1. Op. št. (10): Po ustaljeni sodni presoji Ustavnega sodišča pravico do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v povezavi s t. i. pričakovalnimi pravicami. Tako Ustavno sodišče med drugim v odločbi Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 in Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. Op. št. (11): Primerjaj 243. člen ZZK-1. Op. št. (12): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 220/2006 z dne 10. 7. 2008. Op. št. (13): Glej 94. člen ZZK-1. Op. št. (14): Primerjaj Ščernjavič, I. Hudej, J., Ponovni razmislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah, PP, št. 3/2012, str. VII.

Op. št. (15): Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 972/2006 z dne 28. 5. 2009. Op. št. (16): Glej odločbe Up-128/03 z dne 27. 1. 2005, Up-438/04 z dne 6. 7. 2006 itd. Op. št. (17): Poudariti velja, da to ne pomeni, da se s tem, ko dobra vera ni odločilna za presojo v takšnih primerih, daje varstvo nedobrovernemu upniku. Pomeni le, da se dobroverni upnik na to ne bo mogel sklicevati.