Jedro

Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da stiki med mladoletno A. A. in nasprotno udeleženko začasno potekajo ob prisotnosti strokovnega delavca v prostorih centra za socialno delo vsako drugo sredo med 13.30 in 14.30 uro.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Navedba sodišča, da je ugodilo predlogu predlagatelja in po uradni dolžnosti izdalo izpodbijani sklep, je sama s seboj v nasprotju. Sodišče po uradni dolžnosti do zaključkov iz izpodbijanega sklepa ne bi prišlo, če ne bi bilo predloga predlagatelja.

Sodišče je vzpostavilo nadzor nad stiki nasprotne udeleženke z otrokom, ne da bi pred tem zaslišalo stranki oziroma nasprotno udeleženko, s čimer je bistveno kršilo določbe ZPP, ker nasprotni udeleženki ni dalo možnost izjave. Sodišče tudi ni zaslišalo strokovne delavke CSD, ki je podala mnenje, in tudi na ta način ni dalo nasprotni udeleženki možnosti, da strokovni delavki postavlja vprašanja in se z njo sooči. CSD je v celoti sledil izjavam predlagatelja, ne da bi bil z materjo opravljen vsaj en ustrezen strokovni razgovor.

S tem, ko je sodišče izdalo navedeno začasno odredbo, je kršilo tudi določbe sodnega reda o naravnem sodniku.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev po petih mesecih odločanja utemeljilo na enostranskem, pristranskem ter nestrokovnem mnenju CSD, kljub vedenju, da deklica obiskuje Center za starše in otroke v L., kjer je zaposlenih veliko kliničnih psihologov, ki so pomočniki sodišča, in bi lahko sodišče pred izdajo začasne odredbe pridobilo njihovo mnenje. Sodišče bi z odločitvijo lahko tudi počakalo do pridobitve izvedeniškega mnenja.

Stiki pod nadzorom bi morali biti izjema in omejeni le na nujno potreben čas. CSD se je pri izdelavi mnenja naslonil tudi na sporočilo očeta, da je bila mati v februarju 2022 obsojena zaradi nasilja na tri mesece zapora, kar ni res.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker predlagateljici ni bila dana možnost izjave. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil nasprotni udeleženki vročen, s tem pa je bila že vzpostavljena kontradiktornost. Na predlog je nasprotna udeleženka tudi obrazloženo odgovorila. Prav tako je bilo nasprotni udeleženki vročeno poročilo in mnenje CSD z dne 31. 3. 2022 ter poročilo CSD z dne 22. 4. 2022. 6. Sodišču prve stopnje celotne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP, ni bilo potrebno opraviti, temveč je pravilno odločalo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Celovit dokazni postopek, ki bo vključeval tudi zaslišanje udeležencev ter postavitev izvedenca, se bo odvil, ko bo sodišče o predlogu predlagatelja meritorno odločalo.

7. Sodišče prve stopnje naroka za obravnavanje predloga ni bilo dolžno razpisati, ker v postopku izdaje začasne odredbe ni obvezen.

8. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo pravice do naravnega sodnika iz 23. člena Ustave. Odredba o začasni predodelitvi zadeve drugemu sodniku za odločitev o predlogu za opravo nujnega procesnega dejanja je bila sprejeta na podlagi 158. člena Sodnega reda ter je bila izvedena upoštevaje abecedni vrstni red začetnih priimkov sodnikov (15. člen Zakona o sodiščih).

9. Pritožnica sicer utemeljeno očita sodišču prve stopnje dolgotrajnost odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar pa na vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa navedeno ne vpliva.

10. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo tudi na podlagi trditev obeh udeležencev postopka ter poročila osnovne šole z dne 25. 1. 2022, iz katerega izhaja, da je mladoletna A. A. trenutno v stiski, prvenstveno pa je zaključek oprlo na strokovno mnenje CSD, ki je ocenil, da nasprotna udeleženka s svojim vedenjem in ravnanjem ogroža mladoletno A. A. Sodišče prve stopnje se je pravilno in zakonito oprlo na poročilo in mnenje CSD. V skladu z drugim odstavkom 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) namreč sodišče med drugim tudi pri odločitvi o stikih glede koristi otroka upošteva mnenje CSD, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek (v nadaljevanju ZNP-1). ZNP-1 v prvem odstavku 98. člena določa, da kadar CSD ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišču nalaga pridobitev mnenja CSD glede koristi otroka. V skladu s 108. členom ZNP-1 se v tem primeru navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.

11. Ni res, da bi CSD podal mnenje le na podlagi trditev predlagatelja. Nasprotno, iz poročila in mnenja CSD izhaja, da sta udeleženca postopka CSD sporočala nasprotne informacije ter na račun drugega podajala različne očitke. Iz njihovega poročila in mnenja izhaja, da je konkretna družina s strani CSD obravnavana že od leta 2018. Tudi mladoletna A. A. je v preteklosti sama poročala o fizičnem kaznovanju s strani matere in vlečenju za lase, nasprotna udeleženka pa je navedeno opravičevala z vzgojno nemočjo, lastno stisko in psihičnimi težavami. Sicer pa iz poročila tudi izhaja, da je nasprotna udeleženka že v letu 2021 sama predlagala, da bi se stiki izvrševali pod nadzorom. Iz listin v spisu je tudi razvidno, da je zoper nasprotno udeleženko v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja na škodo mladoletne A. A. 12. Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.

13. Strokovni delavci CSD bodo na stikih spremljali oziroma opazovali medsebojni odnos med deklico in materjo ter jima pomagali na način, da bodo stiki med njima potekali kar se da sproščeno ter da deklica ne bo izpostavljena morebitnemu neprimernemu vedenju in ravnanju matere. Hkrati pa se bo nasprotna udeleženka s strani CSD kot strokovnega organa lahko tudi podučila, kakšna in katera ravnanja so primerna z namenom zasledovanja največje koristi mladoletne A. A. 14. V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).