Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Časa obveznega dodatnega zavarovanja, ne glede na to, da so delodajalci zanj plačevali prispevek, ni mogoče enačiti z zavarovalno ali pokojninsko dobo v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, niti z delovno dobo iz 53. člena ZPIZ-1. Glede na namen obveznega dodatnega zavarovanja, zavarovani riziko ter iz tega naslova zagotovljeno pravico do poklicne pokojnine, je ob jasnih določbah ZPIZ-1, čas obveznega dodatnega zavarovanja upošteven le kot dodana doba za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne kot pokojninska doba v smislu 50. člena ZPIZ-1, od katere je odvisen odstotek odmere pokojninske dajatve od pokojninske osnove, niti kot delovna doba v smislu 53. člena istega zakona, ki ureja t.i. bonuse oziroma maluse pri odmerjanju starostne pokojnine. V prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1 je namreč izrecno določeno, da se starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove, zniža za vsak mesec starosti, če zavarovanec pridobi pravico do pokojninske dajatve pred dopolnitvijo polne starosti 63-ih let moški. Odstotek zmanjšanja pokojnine je različen, odvisno od dopolnjenih let starosti ob upokojitvi.
V predsodnem postopku je bila tožnici starostna pokojnina odmerjena v zakoniti višini, vključno z upoštevanjem malusa. Zato tožničin tožbeni zahtevek na zvišanje starostne pokojnine ni utemeljen.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 7. 2012 ter spremembo prvostopenjske odločbe št. ... z dne 19. 1. 2012 tako, da se starostna pokojnina poviša za 3,15 %. Presodilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.
Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo smiselno zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava. Poudarja, da je dodana doba po definiciji čas brez obveznega zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Meni, da obveznega dodatnega zavarovanja za poklicno pokojnino ni mogoče enačiti z dodano dobo, saj so bili za ta čas vplačani prispevki, ki jih je odvajal delodajalec. Dodano dobo iz obveznega poklicnega zavarovanja bi zato bilo potrebno šteti kot delovno dobo. Znižana poklicna pokojnina ne more biti filter za kritje malusev oziroma zmanjšanje pokojnine za vsak mesec starosti, ki manjka do dopolnjene polne starosti po 53. členu ZPIZ-1. Tak odbitek je stalen, lahko znaša od 0 do 18 % in je v najslabšem primeru zavarovanec hitro ob poklicno pokojnino. Obvezno dodatno zavarovanje kot ga tolmači sodišče je v škodo zavarovanca in bi bilo bolje, če ga ne bi bilo v taki obliki. Smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku ter priznanje višje starostne pokojnine brez upoštevanja malusev.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob sicer nespornem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi in prepričljivimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč v zvezi z materialno pravnim naziranjem pritožnika dodaja predvsem naslednje.
Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, uvedeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) je po definiciji iz 279. člena zbiranje prispevkov od delodajalcev zato, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. To zavarovanje pomeni nadomestitev dotedanje zavarovalne dobe s povečanjem oziroma t.i. beneficiranega staža. ZPIZ-1 določa krog zavarovancev, zavezance za plačilo prispevkov, postopek za vključitev v obvezno dodatno zavarovanje ter med drugim tudi pravice iz tega zavarovanja. Glede na 283. člen ZPIZ-1 zavarovancem na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada pravica do poklicne pokojnine, ki se kot taka izplačuje bodisi od pridobitve te pravice do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine v obveznem zavarovanju ali kot znižana poklicna pokojnina v mesečnih zneskih od upokojitve v obveznem zavarovanju do zavarovančeve smrti.
Hkrati je v prvem odstavku 283. člena ZPIZ-1 izrecno določeno, da se čas obveznega dodatnega zavarovanja upošteva kot dodana doba za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja skladno s četrtim odstavkom 193. člena istega zakona. Po slednji določbi se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, dejanski zavarovalni dobi doda le četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje.
Časa obveznega dodatnega zavarovanja, ne glede na to, da so delodajalci zanj plačevali prispevek, ni mogoče enačiti z zavarovalno ali pokojninsko dobo v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, niti z delovno dobo iz 53. člena ZPIZ-1, kot zmotno meni pritožnik. Glede na namen obveznega dodatnega zavarovanja, zavarovani riziko ter iz tega naslova zagotovljeno pravico do poklicne pokojnine, je ob povsem jasnih določbah ZPIZ-1, čas obveznega dodatnega zavarovanja upošteven le kot dodana doba za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne kot pokojninska doba v smislu 50. člena ZPIZ-1, od katere je odvisen odstotek odmere pokojninske dajatve od pokojninske osnove, niti kot delovna doba v smislu 53. člena istega zakona, ki ureja t.i. bonuse oziroma maluse pri odmerjanju starostne pokojnine. V prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1 je namreč izrecno določeno, da se starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove, zniža za vsak mesec starosti, če zavarovanec pridobi pravico do pokojninske dajatve pred dopolnitvijo polne starosti 63-ih let moški. Odstotek zmanjšanja pokojnine je različen, odvisno od dopolnjenih let starosti ob upokojitvi. Pri 58-ih znaša 0,30 %, pri dopolnjenih 61-ih letih pa 0,15 % mesečno, kar je logično, saj se pričakuje daljše uživanje pokojninske dajatve, če je ob uveljavitvi pravice dopolnjena starost nižja. Tako lahko ob dopolnjeni starosti 58 let in pokojninski dobi, ki ne dosega 40 let, malus dejansko znaša celo 18 % oziroma v tožnikovem primeru, ko je ob upokojitvi 31. 12. 2011 dopolnil 61 let starosti in 38 let, 7 mesecev in 23 dni pokojninske dobe iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja 3,15 %, kot je bilo pravilno ugotovljeno v postopku pred prvostopenjskim sodiščem in pred tem že v obravnavanem predsodnem upravnem postopku.
Eksplicitne ureditve o načinu odmere starostne pokojnine v ZPIZ-1, vključno z malusi, če je ta uveljavljena pred predpisano polno starostjo in krajšo delovno dobo od 40 let, ni mogoče razlagati niti uporabiti na način, kot se zavzema pritožnik. Ker je ureditev prisilno pravne narave, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek zakonito zavrnjen. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno presodilo, da je bila v predsodnem postopku starostna pokojnina priznana v višini 771,83 EUR mesečno od 31. 12. 2011 dalje odmerjena v zakoniti višini vključno z upoštevanjem malusa za 3,15 %.
Vse ostale pritožnikove navedbe, od tega, da se je glede na 92. člen Zakona o obrambi moral starostno upokojiti, do njegovega stališča, da je ureditev ZPIZ-1, ki ga je v konkretnem primeru še potrebno uporabiti, nesmiselna oz. da bi bilo celo bolje, če je ne bi bilo, za pritožbeno rešitev zadeve ne morejo biti odločilne.
Ker je torej izpodbijana zavrnila sodba tudi po stališču pritožbenega sodišča izdana ob pravilno uporabljenem materialnem pravu, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.