Jedro

Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi z njo, če bi se pokazalo, da je utemeljena, pridobila konkretno in neposredno pravno korist. Z odločbo pritožbenega sodišča, ki bi izpodbijani sklep spremenila tako, da bi zavrnila (tudi) predlog za odlog plačila sodne takse, se pravni položaj pritožnikov ne bi izboljšal. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zato nimata pravnega interesa in je njuna pritožba v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).

Izrek

Pritožba zoper III. točko izreka se zavrže, v ostalem delu (glede odločitev v I., II. in IV. točki izreka) pa zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka) in predlog za obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka). Plačilo sodne takse je odložilo do izdaje odločbe (III. točka izreka) in razveljavilo plačilni nalog s 23. 12. 2021 (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta prva tožnica in drugi tožnik (v nadaljevanju pritožnika). Navajata, da je bil njun predlog vložen na podlagi sprememb Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), ki je bil v Uradnem listu objavljen 28. 12. 2021. Njuna vloga je bila nepopolna, saj rubrika B/1.-8. iz Obrazca ZST-1 ni vsebovala podatkov, ker nista bila poučena o njihovi hrambi in sta pridobitev podatkov zaradi nezaupanja pogojevala s tem, da se z njimi seznani zgolj ena oseba. Prav tako nista bila seznanjena z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena ZST-1, objavljenimi na spletni strani naslovnega sodišča. Podatki so se v nasprotju s 14.b členom ZST-1 nahajali v odprti ovojnici. Ker njun predlog ni vseboval potrebnih podatkov o premoženju, je bilo sodišče dolžno v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 zahtevati dopolnitev nepopolne vloge oziroma jo po potrebi zavrniti. V vlogi so bili navedeni podatki o tožnikovih dohodkih za leto 2020 in ne za leto 2021, kot ugotavlja sodišče v 12. točki. Niso bile upoštevane nepremičnine, ki so bile kot „številka stavbe.S“ ali „*številka stavbe“ vpisane v katastru in zemljiški knjigi že v nekdanji Jugoslaviji in so jasno razvidne iz registra nepremičnin, ter plovila in vozila, katerih izključni lastnik je tožnik. Prav tako niso bile upoštevane premičnine večjih vrednosti, ki so razvidne iz zapuščinske obravnave po pokojni tožnikovi materi, in tožničino motorno vozilo. Pritožbenemu sodišču zato predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi, predlog kot nepopoln v celoti zavrne in prvostopenjskemu sodišču naloži uničenje vseh pridobljenih podatkov, ki jih nista predložila v prilogi predloga. Podrejeno predlagata, da višje sodišče sklep razveljavi in prvostopenjskemu sodišču naloži, da uniči vse pridobljene podatke in o zadevi ponovno odloči. 3. Pritožba je delno nedovoljena, v ostalem pa neutemeljena.

4. Sklep se sme izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP-1, in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Procesne kršitve, ki jih navajata pritožnika, so relativne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe. Iz pritožbe ni razvidno, kako bi opustitev seznanitve pritožnikov o hrambi njunih podatkov oziroma z informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena ZST-1 ter dejstvo, da ju sodišče prve stopnje ni pozvalo k dopolnitvi nepopolne vloge (ki je nato kljub njeni nepopolnosti ni zavrglo), lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Pritožba je v tem delu neutemeljena.

5. Pritožnika sicer navajata, da je dejansko stanje v odločbi ostalo nepopolno oziroma napačno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo vsega premoženja, katerega lastnika sta. Trdita torej, da je njuno premoženje večje od ugotovljenega in da bi moralo sodišče prve stopnje njun predlog, kateremu je sicer delno ugodilo (plačilo sodne takse je odložilo), zavrniti. Za takšno zavzemanje pritožnika nimata pravnega interesa. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi z njo, če bi se pokazalo, da je utemeljena, pridobila konkretno in neposredno pravno korist. Z odločbo pritožbenega sodišča, ki bi izpodbijani sklep spremenila tako, da bi zavrnila (tudi) predlog za odlog plačila sodne takse, se pravni položaj pritožnikov ne bi izboljšal. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zato nimata pravnega interesa in je njuna pritožba v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. S pritožbo ni mogoče zahtevati uničenja podatkov, pridobljenih v postopku odločanja o oprostitvi oziroma odlogu plačila sodne takse. Tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks določa ZST-1 v 14.b členu. Podatki, ki so davčna tajnost, so podvrsta osebnih podatkov, ravnanje z osebnimi podatki pa ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 pritožbenemu sodišču ne daje podlage, da bi lahko sodišču prve stopnje odredilo uničenje pridobljenih podatkov, temveč lahko to odredi le državni nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor obdelave osebnih podatkov in ustreznosti ukrepov za njihovo zavarovanje (glej 3. poglavje ZVOP-1).

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato v delu, v katerem je nedovoljena, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), v preostalem delu pa jo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).