Jedro

Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Gre za to, da se mora obdolženemu zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) A.A. ml. (tožnika v tem sporu), kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 26. 4. 2013 vložil prošnjo za bpp v zvezi s kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Celju, številka I K 54198/2012. Po uradni dolžnosti je bil pridobljen sodni spis, iz katerega izhaja, da je obtožen kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (dalje KZ-1), v zvezi s členom 54. in 20. KZ-1. Gre za več kaznivih dejanj storjenih v sostorilstvu na škodo družbe B. d.o.o. v stečaju. Tožena stranka navaja predloge tožilstva za zaslišanje predstavnikov oškodovane družbe, prič, navaja zapisnike o opravljenih prepoznavah oseb po fotografijah, o ogledu kraja dejanja, pisno prijavo družbe z zgoščenko ter uradne zaznamke. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora do 5 let, torej obramba ni obvezna. Tožena stranka je presojala izpolnitev določbe tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), ki določa izpolnitev objektivnega pogoja (da se upošteva načelo pravičnosti v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava) in presodila, da ta pogoj ni izpolnjen. Ne gre za obravnavo pravno in dejansko zapletenih vprašanj, ker so bile okoliščine raziskane že v predkazenskem postopku. S strani tožilstva je predlagana izvedba obsežnejših dokazov, med drugim izjave prič, listinska dokazila in fotografije. Iz prošnje za dodelitev bpp in kazenskega spisa ne izhajajo nobene okoliščine, da bi prosilec ne bi bil sposoben razumeti česa je obtožen in je sposoben, da se sam brani pred očitkom vsebovanim v obtožnici. Že v predkazenskem postopku se je izrecno izjavil glede očitanih mu kaznivih dejanj in je razumel česa je obtožen. Navaja določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (dalje ZKP), ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolžencu se ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, ker mu mora tožilec dokazati, da je kriv in da mora v dvomu sodišče vedno odločiti v korist obdolženca. Ta dejstva morajo biti v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo (prepričanje onstran razumnega dvoma), sicer še šteje, da niso podana. Navaja še načelo iskanja resnice (17. člen ZKP), po katerem sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti. Gre za ugotavljanje dejstev, ki so obdolžencu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja. Strokovna pomoč zagovornika oziroma dodelitve bpp prosilcu v tem primeru ne bi bila v skladu z načelom pravičnosti. Prav tako bi bila dodelitev bpp nesorazmerna glede na opis očitanega kaznivega dejanja, ker je treba v tem postopku postopati v skladu z načelom materialne resnice in v dvomu odločiti v korist obdolženca. Ker ni izpolnjen že objektivni kriterij po določbi 24. člena ZBPP, tožena stranka ni presojala subjektivnega (finančnega) pogoja, ki mora biti kumulativno izpolnjen.

2. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja določbe ZBPP, ki določajo subjektivni in objektivni kriterij, določba 3. člena ZKP (načelo nedolžnosti), pa se v praksi nikoli ni upoštevala. Celotna obrazložitev (7. in 8. točka) izpodbijane odločbe ne navaja nobenih dokazov, ugotovitev prepoznav in ugotovitev pregleda posnetkov. Utemeljitev v izpodbijani odločbi temelji na ugotovitvah tožilstva. Če sodišče v odločanju o bpp že na osnovi trditev tožilstva pred glavno obravnavo ne upošteva načela domneve nedolžnosti, kako naj bi kazensko sodišče odločalo v njegovo korist. Obramba s strokovno pomočjo zagovornika je osnova enakosti orožja. Glede na dejstvo, da ima dokaze v svojo korist, ki zavračajo obtožbo tožilstva zoper njega, je dodelitev bpp iz razloga pravičnosti sojenja nujno potrebna. Ker pa lahko te dokaze v njegovo korist, sodišču pravno utemeljeno posreduje le odvetnik, kot pravni strokovnjak, je dodelitev bpp nujno potrebna. Le zagovornik s svojo strokovnostjo lahko doseže načelo materialne resnice in sodišču predoči dokaze v njegovo korist, ki v celoti zavračajo obtožbe proti njima. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse, ker je na prestajanju zaporne kazni in nima sredstev za preživljanje.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge in tudi uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi, kot to določa drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter še navaja;

6. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa pogoje za dodelitev bpp, med katerimi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko in ki določajo njen finančno premoženjski položaj, ki se v tem postopku ni presojal, glede na to, da je tožena stranka odobritev bpp prosilcu (tožniku v tem postopku), zavrnila že zaradi tega, ker ni bil izpolnjen objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Navedena zakonska določba določa, da se pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, in da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena, ki pa posredno vsebuje interes pravičnosti, ki v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot že tudi pravilno razlaga tožena stranka, določa, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Gre za to, da se mora obdolženemu zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zakonitost postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer ne gre za neko tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam, glede že na njegovo zaslišanje v predkazenskem postopku, ne bi razumel česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil pravne možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja. Takšno obravnavanje, kot ga je naredila tožena stranka, terja tudi načelo pravičnosti, ki je kot že navedeno, obseženo v določbi 24. člena ZBPP. Glede na utemeljeno, dokaj obširno navedbo razlogov za neodobritev bpp, so tako brez pravne podlage tožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da lahko vse dokaze, ki jih ima obdolženi predloži le zagovornik, ki s svojo strokovnostjo tudi doseže načelo materialne resnice. Neutemeljene so tudi navedbe, da je tožena stranka upoštevala zgolj trditve tožilstva, kar kaže na to, da je že s tem kršeno načelo domneve nedolžnosti, in vsled tega ni mogoče pričakovati, da bi sodišče odločalo v njegovo korist. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, tožena stranka navaja tudi, da se predlaga s strani tožilstva izvedba dokazov, ki bodo lahko v korist tožnika kot obtoženca v obravnavanem kazenskem postopku.

7. Glede na navedeno, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je na zakonu utemeljen.

8. Sodišče ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, glede na to, da se sodna taksa ne plača, kadar gre za odločanje o dodelitvi bpp (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).