Jedro

1. Verjetnost terjatve (nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pravice do zagovora) ni izkazana, če je tožena stranka delavca na zagovor vabila preko njegovega pooblaščenca, ki se je zagovora udeležil. Odvetnik bi moral z vabilom seznaniti tožnika.

Očitki kršitev v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi so konkretizirani in tudi ni zatrjevane šikane oz. samovolje, ki naj bi bila zlasti v tem, da delavcu ni bil omogočen zagovor.

2. Prekluzivni 15 - dnevni rok, ki začne teči za delodajalca od dneva seznanitve z razlogi po 2. odst. 110. čl. ZDR, ni začel teči pred dnem, ki je bil določen za zagovor delavca, saj bi delodajalec od delavca lahko izvedel za nova dejstva glede očitanih kršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Kopru sklenilo, da se zadrži izvršitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožniku z dne 20.10.2003 do pravnomočne odločitve sodišča o tej začasni odredbi in se zavrne predlog za zadržanje izvršitve izredne odpovedi od pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi do pravnomočnosti sodbe v tem delovnem sporu.   Zoper navedeni sklep zoper zavrnilni del se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov.   Pritožba ni utemeljena.   Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo ter in storilo bistvene kršitve določb postopka, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da delodajalec ni izpolnil dolžnosti s tem, ko ni vabil delavca na zagovor za dne 15.10.2003. S tem je bil delavec prikrajšan do pravice zagovora; pa tudi drugi dokazi, ki jih je tožnik priložil, kažejo, da je toženec za kršitev izvedel takoj po kršitvi, pa je zamudil rok za izredno odpoved. O kršitvah ga je seznanil večkrat tožnik, ki je zahteval reorganizacijo oz. zadostno število reševalcev iz vode. Potem je tožnik stalno obveščal tudi svojega nadrejenega K., ki mu je za te dni dovolil, da je bazen brez reševalcev, saj se dela ni dalo organizirati. Gre za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bi bilo treba izvesti narok za izdajo začasne odredbe, po potrebi zaslišati navedene, da se ugotovi zamuda roka ter očitna samovoljnost z namenom šikaniranja in maščevanja tožniku kot predstavniku zaposlenih v svetu zavoda. Gre za čas imenovanja novega direktorja in je ukrep bil strogo načrtovan. Dejansko stanje je po mnenju pritožnika zmotno ugotovljeno tudi glede ugotovitve sodišča, da tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve. Tožnik je imel v svoji enoti zaposlena samo dva delavca in ne tri, kot sodišče navaja, z izpitom reševalca iz vode; pa še eden od teh ni bil na delovnem mestu, ampak je strojnik, medtem, ko je tretjega delavca dobil glede na odločitve D. B., ki je vodja druge enote, pa ga ni mogel; še ta je bil bolan v tem času. Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in upoštevaje pritožbene navedbe zaključuje, da pritožba ni utemeljena. Za zakonito odločitev ni odločilno, da tožnik ni podal zagovora, saj iz priloge A9 izhaja, da je bil S. P. povabljen na zagovor z dopisom z dne 7.10.2003, za dan 15.10.2003. Res, da je to vabilo bilo vročeno njegovemu odvetniku F. M., vendar je mogel odvetnik kot pravni zastopnik s tem vabilom seznaniti tožnika. Pravni pooblaščenec je bil na naroku za zagovor navzoč. Razen tega je zagovor v interesu delavca. Prekluzivni rok, ki začne teči za delodajalca od dneva seznanitve, pred tem dnem ni začel teči, saj je mogel delodajalec pričakovati nova dejstva od tožnika glede očitanih kršitev. Zato pritožba ni utemeljena glede tega, da je tožena stranka prepozno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Neutemeljena je tudi pritožba glede vsebinskih razlogov, saj iz opisa očitkov kršitve izhaja, da so očitki konkretizirani, zato ni dovolj izkazana verjetnost tožnikove terjatve. Tožnik tudi ne navaja takih razlogov, ki bi izkazovali neverjetnost očitkov. Tudi niso podani elementi samovoljnosti, da bi šlo le za šikaniranje oziroma maščevanje tožene stranke. Utemeljenost očitkov bo stvar obravnavanja zadeve v glavni stvari. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.