Jedro

Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je ravnanje policije v skladu z določbo drugega odstavka 148. člena ZKP, ker je tudi po oceni višjega sodišča, zakonitost ravnanj policistov potrebno ocenjevati glede na njihovo vsebino, ne pa zgolj na (formalno) navedeno zakonsko podlago. Tudi v primeru navedene točne zakonske podlage bi se lahko ravnanja policistov, upoštevaje vsebino le-teh, izkazala za nezakonita. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol in je tako tudi tem zaključkom potrebno pritrditi, po vsebini pa pritožnik le-teh ni izpodbijal.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izločitev dokazov zagovornika obtoženega B. B. in sicer za izločitev vseh dokazov zbranih s prijetjem in na podlagi prijetja D. D. in E. E. dne 30. 7.2020 ter vseh dokazov zbranih v nadaljevanju na tej podlagi; in predlog zagovornika obtoženega C. C. za izločitev izsledkov posameznih pogovorov z dne 11. 11. 2020, z dne 11. 1. 2021 in z dne 20. 1. 2021 ter vseh dokazov pridobljenih s hišno preiskavo opravljeno pri tem obtožencu dne 10. 5. 2021. 2. Zoper naveden sklep sta se pritožila zagovornika obeh obtožencev, pri čemer je zagovornik obtoženega C. C. predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da višje sodišče predlogu za izločitev dokazov ugodi; podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Predlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa je podal tudi zagovornik obtoženega B. B. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

**K pritožbi zagovornika obtoženega B. B.**

4. Zagovornik tega obtoženca graja zaključke izpodbijanega sklepa v delu, ko je ocenilo, da so policisti imeli zakonsko podlago za vstop oziroma odprtje vrat tovornega dela vozila, ki ga je vozil D. D., ker se je v zvezi s tem oprlo tudi na izpovedbe zaslišanih prič (policistov) v preiskavi v zadevi III K 39087/2020, vodeni zoper obtožena D. D. in E. E. (zaradi istovrstnega kaznivega dejanja), pri čemer obtoženi B. B. navedenih prič ni imel možnost zasliševati, ker v tistem postopku ni bil stranka postopka.

5. Navedenim pomislekom pritožnika o nezakonitosti pregleda vozila - odprtja vrat tovornega dela vozila, v katerem je bilo prevažanih devetnajst oseb brez dovoljenja za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji, višje sodišče ne sledi.

Prvostopenjsko sodišče se je sklicevalo na uradne zaznamke na list. št. 62 do 70 in je v bistvenem povzelo vsebino le-teh v točki 8 izpodbijanega sklepa. Pravilno je ugotovilo, da iz teh izhaja opis okoliščin zaustavitve tovornega vozila, potem ko je bilo vozilo opaženo v navedenem času, z določenimi karakteristikami in voznikom, ki je vzbudilo pozornost policistov v intervencijskem vozilu, opaženo pa je bilo tudi s strani patrulje SENDM (list. št. 62 spisa). Iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 30. 7. 2020 (list. št. 63 do 64) izhaja opaženje dveh zaporedno vozečih vozil in obteženost zadnjega dela kombiniranega vozila, usklajena vožnja teh dveh vozil in okoliščine ustavitve le-teh. Iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 30. 7. 2020 (list. št. 65), pa je razvidno, kdaj in kje je bilo prvotno in s strani koga opaženo osebno vozilo in tovorno vozilo konkretnih registrskih oznak; nadalje ugotovitve o opaženi obteženosti zadnjega dela tovornega vozila, usklajena vožnja tovornega vozila z vozilom pred njim in način ustavljanja voznikov osebnega in tovornega vozila. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja (list. št. 66 do 70) pa izhaja ugotovljeno dejansko stanje ob zaustavitvi tovornega in osebnega vozila ter fotografije situacije, ko so bila vrata tovornega vozila odprta in je razvidno, da se je v vozilu nahajalo večje število tujih državljanov. Ugotovitve, ki izhajajo iz zapisov v uradnih zaznamkih, pa je prvostopenjsko sodišče res, sicer po nepotrebnem dodatno utemeljevalo tudi s povzemanjem posameznih izpovedb posameznih policistov, ki so bili zaslišani v teku preiskave, vodene zoper takrat prijeta voznika D. D. in E. E., pri zaslišanju katerih obdolženi B. B., seveda ni bil navzoč, saj njegova vloga takrat še ni bila ugotovljena (o okoliščinah zaustavitve vozila, tudi odpiranja vrat tovornega vozila). Po oceni višjega sodišča, že iz vsebine navedenih uradnih zaznamkov izhaja zadostna in prepričljiva podlaga za izpolnjenost dokaznega standarda razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in kar je policiji dajalo zadostno pravno podlago za njeno postopanje v okviru določbe 148. člena ZKP – tudi v smeri pregleda vozila, kamor zanesljivo, po sami naravi stvari, sodi tudi običajno odpiranje vrat tovornega dela vozila. Po oceni višjega sodišča razlogovanje sodišča prve stopnje, kolikor se je sklicevalo tudi na izpovedbe prič v zvezi s posameznimi okoliščinami (sicer razvidnimi v uradnih zaznamkih) in ob dejstvu, da obtoženi pri zaslišanju teh prič dejansko ni bil navzoč, kljub temu ne pomeni zatrjevane kršitve v smislu nezakonitega ravnanja policistov v zvezi z odprtjem vrat tovornega vozila in tudi ne kršitev ustavnih pravic iz 22. in 29. člena Ustave RS, kot je le zatrjeval obtoženčev zagovornik. Razen tega pa bo obtoženec imel tudi v nadaljevanju postopka možnost zasliševati navedene priče, kolikor bi štel za potrebno preverjati obstoj drugačnih dokaznih standardov in okoliščin, ki bodo predmet dokazovanja v postopku glavne obravnave.

6. Obtoženčev zagovornik uveljavlja tudi zagrešeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker v navedenih uradnih zaznamkih ni navedena zakonska podlaga za odprtje in pregled vozila (točka 13 izpodbijanega sklepa); prvostopenjsko sodišče pa je v zvezi s tem zaključilo, da navedeno ne vpliva na zakonitost zbranih dokazov, ker je tudi brez navedbe zakonske podlage mogoče preveriti zakonitost ravnanja policije.

7. Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, ko je že samo ugotovilo ravnanje policije v skladu z določbo drugega odstavka 148. člena ZKP, ker je tudi po oceni višjega sodišča, zakonitost ravnanj policistov potrebno ocenjevati glede na njihovo vsebino, ne pa zgolj na (formalno) navedeno zakonsko podlago. Tudi v primeru navedene točne zakonske podlage, bi se lahko ravnanja policistov, upoštevaje vsebino le-teh izkazala za nezakonita. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol v točki 13 izpodbijanega sklepa in je tako tudi tem zaključkom potrebno pritrditi, po vsebini pa pritožnik teh le-teh ni izpodbijal. **K pritožbi zagovornika obtoženega C. C.**

8. Višje sodišče sledi navedbam pritožnika o temeljnih določbah, ki urejajo izločitev dokazov (določbe 83. in 18. člena ZKP), prav tako navajanju vsebine dokaznega standarda utemeljenega suma, povzetega po odločbi Ustavnega sodišča U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996, kot tudi pravilnim ugotovitvam, da zoper obtoženega C. C. nikoli ni bila izdana odredba za tajno prisluškovanje po 150. in po 151. členu ZKP. Tovrstne odredbe so bile izdane zoper ostale soobdolžence, na podlagi dokazov pridobljenih z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov po 150. in 151. členu ZKP (zoper ostale obdolžence) pa je bil po oceni pritožnika vzpostavljen utemeljen sum storitve kaznivega dejanja za obtoženega C. C. V zvezi s tem ocenjuje, da je napačna ocena sodišča, da je policija na podatke, ki jih je pridobila s preiskavo elektronskih naprav, naletela naključno.

9. Višje sodišče glede na razloge izpodbijanega sklepa, vsebino pritožbenih navedb in podatkov spisa ugotavlja, da pritožnik s svojimi navedbami ostaja na ravni povsem splošnih zatrjevanj o nezakonitosti pridobljenih dokazov zoper obtoženega C. C., kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče na tako izražene pomisleke v podanem predlogu za izločitev dokazov, v izpodbijanem sklepu jasno odgovorilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točkah 23 do 28 določno izhaja, kdo je bil udeleženec posameznega pogovora v izsledkih in številčno označenih pogovorih z dne 11. 11. 2020, 11. 1. 2021 in 20. 1. 2021. Skladno s spisovnim gradivom je bilo ugotovljeno, da je v navedenih izsledkih, razen v primeru izsledka št. 3945 z dne 20. 1. 2021, šlo za pogovore med drugimi osebami, v katerih je bil obtoženi C. C. le omenjen, ni pa bil sogovornik. V vlogi sogovornika je bil obtoženi C. C. le, ko je bil sopotnik v vozilu obtoženega A. A., ki mu je bilo prisluškovano na podlagi prvega odstavka 151. člena ZKP. Že ta ugotovitev po oceni višjega sodišča izkazuje, da se je obtoženi C. C.„ujel“ v prisluhe naključno, le v enem primeru, 20. 1. 2021. Na to kaže tudi čas izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov zoper – konkretno obtoženega A. A. in upoštevaje uveljavljeno prakso v zvezi z dokazno vrednostjo naključno pridobljenih dokazov (prisluhov) zoper določeno osebo, čeprav so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni zoper drugo osebo,1 prvostopenjsko sodišče pa se je v točki 24 tudi izrecno opredelilo do okoliščin, ki so ga prepričale v to, da je šlo za naključno pridobljene dokaze zoper obtoženega C. C. Takšnemu zaključku višje sodišče v celoti pritrjuje, ker je pravilen in oprt tako na ustrezno zakonsko podlago, uveljavljeno sodno prakso in druge okoliščine (čas pridobitve tega dokaza, upoštevaje dotakratno trajanje izvrševanja prikritih preiskovalnih ukrepov zoper druge obdolžence in dejstvo, da je v navedenem bilo pravilno prepoznano, da ni šlo za osredotočeno zbiranje dokaznega gradiva zoper obtoženega C. C. in predvsem tudi ne izven okvirov zakonitih odredb, izdanih zoper soosumljence.

Teh razlogov pritožnik v pritožbi po vsebini ne izpodbija, temveč celo zatrjuje, da je lahko naključna najdba posameznih dokazov, ne pa tudi analiza telefonskega komuniciranja med obdolženim A. A. in F. F. ter ostalimi dokazi, ki je lahko vedno le usmerjena in načrtna. Takšno analizo pa, da je policija napravila za potrebe morebitnih drugih kazenskih postopkov, tudi zoper obtoženega C. C. 10. Na te navedbe višje sodišče odgovarja, da je predmet odločanja glede na razloge izpodbijanega sklepa in predhodno podanega predloga za izločitev dokazov, izločitev posameznih konkretnih dokazov, ne pa to kar navaja pritožnik (da je policija načrtno analizirala podatke o komunikaciji med posameznimi obtoženci in tretjimi osebami). Takšna analiza, kolikor bo v smislu zakonitosti ali dokazne ocene navajana in ali napravljena v nadaljnjem teku postopka, pa lahko postane predmet presoje višjega sodišča v primeru, če bo to s strani katere od strank in glede na vsebino zaključkov prvostopenjskega sodišča sploh aktualno.

11. Ko obtoženčev zagovornik navaja, da je obtoženemu C. C. očitana storitev kaznivega dejanja z dne 30. 7. 2020, izsledki pogovorov, ki se nanašajo nanj, pa so v časovnem okviru od 11. 11. 2020 do 20. 1. 2021, kar po njegovi oceni nakazuje na neizkazanost predhodnosti (antecedenčnosti) utemeljenega suma, do česar se prvostopenjsko sodišče po oceni pritožnika ni opredelilo in zato zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, višje sodišče ugotavlja, da tudi temu delu pritožbenih izvajanj ni moč slediti. Sodišče prve stopnje je v razlogih v točki 27 izpodbijanega sklepa izrecno navedlo, da se je iz odredb preiskovalnega sodnika v posameznih delih in sicer v odredbah z dne 19. 1. 2021 in z dne 20. 1. 2021, sicer nakazovala v določeni meri tudi osredotočenost suma na obtoženega C. C., ki pa očitno ni rezultirala- v pridobitvi dokazov za še kakšno drugo kaznivo dejanje kot je sicer obtoženemu C. C. očitano v obravnavani zadevi. Višje sodišče pa ob tem ugotavlja še, da predmetni prisluhi, katerih nezakonitost je osporaval zagovornik tega obtoženca, niti niso bili predlagani kot dokazna podlaga za izvajanje dokaznega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem, očitanim obtoženemu C. C. z dne 30. 7. 2020. Zato izostanek konkretnega opredeljevanja prvostopenjskega sodišča do vsebinske povezave edinega prisluha, v katerem je bil obtoženi C. C. udeležen z dne 20. 1. 2021, s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja nima nobenega upoštevnega pomena.

1 Sodba I Ips 36901/2010 z dne 12. 7. 2013, I Ips 11881/2014 z dne 20. 12. 2018.