Jedro

Glede na to, da je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine v letu 2008, je treba pogoje za priznanje te pravice ugotavljati glede na to leto. Ker tožnica v tem letu kumulativno določenih pogojev ni izpolnjevala, sta izpodbijani odločbi, s katerima je bila njena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrnjena, pravilni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba toženca št. ... z dne 30. 6. 2009 in št. ... z dne 15. 12. 2008 ter da se tožnici prizna pravica do starostne pokojnine.

Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče upoštevalo podatke toženca, ki pa niso točni. Napaka je pri izračunu delovne dobe glede na podatke iz delovne knjižice in pozneje vpisanih odločb, zlasti odločbe z dne 22. 4. 2008. K temu je potrebno prišteti še posebno dobo za čas prijave pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Premalo je upoštevan količnik do leta 2009 in čas od prenehanja izplačila nadomestila. Ob pravilni uporabi količnika dosega zakonski pogoj 36 let delovne dobe. Pri starosti pa ni pravilno znižanje za tri otroke. Čeprav je sedaj to starost že dosegla, tega v sodbi ni natančno obrazloženega. Zato predlaga, da Višje sodišče ponovno prouči vse izračune in da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku. Dodaja, da se posebna doba upošteva od 20. 9. 2003 in je do odločitve ta doba znašala preko sedem let, saj se postopek končuje v tem letu. Če pa se upošteva postopek pri tožencu, je bil ta zaključen v letu 2008. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane dokončne odločbe, št. ... z dne 30. 6. 2009 ter v zvezi s to odločbo še prvostopno odločbo št. ... z dne 15. 12. 2008. S citirano prvostopno odločbo z dne 15. 12. 2008 je toženec zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, ker je zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev po določbi 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Takšno odločitev je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in zakonito, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pogoje za uveljavitev pravice do starostne pokojnine je toženec ugotavljal na dan 1. 12. 2008 oziroma za leto, v katerem je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine.

Po 1. odstavku 36. člena v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 pridobi zavarovanka pravico do starostne pokojnine v letu 2008, če dopolni starost 56 let in ima skupaj najmanj 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe. Po 2. odstavku 36. člena ZPIZ-1 pa pridobi zavarovanka pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 61 let starosti in ima skupaj najmanj 20 let dobe. Po določbi 37. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-1 se starostna meja, določena v 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 v letu 2008 za tri otroke zniža skupno za 20,25 mesecev oziroma za eno leto, 8 mesecev in 8 dni.

Glede na podatke iz listinske dokumentacije, je tožnica, rojena 2. 9. 1953, do dneva, ko je uveljavljala starostno pokojnino, dopolnila starost 55 let in 2 meseca ter 31 let, 8 mesecev in 19 dni pokojninske dobe oziroma skupaj še z dodano dobo 34 let, 9 mesecev in 1 dan.

Dobo v trajanju 31 let, 8 mesecev in 19 dni predstavlja čas prebit v delovnem razmerju v trajanju 22 let, 8 mesecev in 20 dni, 6 let, 4 mesece in 9 dni čas, priznan tožnici kot prevzemnici kmečkega gospodarstva z odločbo št. ... z dne 22. 4. 2008, 9 mesecev za obdobje od 20. 12. 2002 do 19. 9. 2003, ko je bila prejemnica nadomestila za čas brezposelnosti, ter čas skrbi za otroka do 1 leta starosti v trajanju 1 leto, 10 mesecev in 20 dni, priznan z odločbo št. ... z dne 21. 5. 2003. Doba v trajanju 31 let, 8 mesecev in 19 dni je povsem skladna s podatki v delovni knjižici, kakor tudi s podatki iz citiranih odločb toženca. Katera konkretna doba in v kakšnem trajanju ni bila upoštevana, tožnica ne navaja, temveč zgolj pavšalno vztraja, da ni bila upoštevana vsa doba iz delovne knjižice in doba, priznana z odločbami.

Sodišče in pred tem toženec, je poleg pokojninske dobe v trajanju 31 let, 8 mesecev in 19 dni upošteval še dodano dobo za čas, ko je bila tožnica prijavljena pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in ni bila prejemnica nadomestila za čas brezposelnosti in sicer v obdobju od 20. 9. 2003 do 14. 4. oziroma 15. 4. 2008 ter od 16. 4. 2008 do 30. 11. 2008 v trajanju 3 leta in 11 dni. Obdobje od 20. 9. 2003 do 30. 11. 2008 se nanaša na čas petih let, 2 meseca in 3 dni, vendar je pravilno dodana doba, upoštevana le v trajanju 3 leta in 11 dni. Glede na 193. člen v zvezi s 405. členom ZPIZ-1 se namreč dodana doba uveljavlja postopno tako, da se v letu 2008 upošteva za vsako leto 7 mesecev in ne 12 mesecev oziroma celotna doba v trajanju 5 let, 2 meseca in 3 dni, kot zmotno meni pritožba.

Sodišče prve stopnje pa je pravilno skladno s 37. členom v zvezi s 399. členom ZPIZ-1 upoštevalo tudi znižanje starostne meje za tri otroke v trajanju 20,25 mesecev oziroma eno leto, 8 mesecev in 8 dni, ker se pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine upoštevajo za leto 2008, ko je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine. Uveljavljanje pravice do starostne pokojnine v letu 2008 je tudi razlog, da so se vsi pogoji, potrebni za priznanje pravice do starostne pokojnine ugotavljali za leto 2008, ne glede na to, da je bil postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen v letu 2010. Že uvodoma je pritožbeno sodišče poudarilo, da je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 63. člena ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in upoštevalo, da je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine v letu 2008. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je pravilno zaključilo, da tožnica v letu 2008 ni izpolnjevala kumulativno pogojev, določenih v 36. členu ZPIZ-1. Tožnica je zaradi znižanja starosti zaradi otrok izpolnila pogoj starosti, ne pa pogoja pokojninske dobe iz 1. odstavka 36. člena ZPIZ-1 oziroma je po 2. odstavku 36. člena ZPIZ-1 izpolnila pogoj pokojninske dobe, ne pa starosti. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta izpodbijani odločbi toženca z dne 15. 12. 2008 in z dne 30. 6. 2009 pravilni in zakoniti, je pravilen, tožničin tožbeni zahtevek, da se citirani odločbi odpravita in da se ji prizna pravica do starostne pokojnine, pa je neutemeljen.

Glede na vse obrazloženo, ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tožnica že izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, pritožbeno sodišče poudarja, da so pogoji za priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja in tako tudi za priznanje pravice do starostne pokojnine, v zakonu v predhodnem obdobju za vsako leto posebej določeni, sami pogoji pa se ugotavljajo pri tožencu za tisto leto, v katerem zavarovanec uveljavlja določeno pravico.