Up-121/03 - 6

16. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., Z. in Z. Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 263/2002-2 z dne 11. 9. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča o zavrženju njegove tožbe iz razloga, ker v določenem roku ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj.

2.Pritožnik navaja, da vlaga ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do sodišča. V ustavni pritožbi povzema vsebino 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) ter vsebino 8. člena Ustave. Meni, da iz navedenih določb izhaja, da je izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča očitno nezakonit.

B.

3.Kolikor se očitek pritožnika v zvezi s stališčem sodišč glede postavitve pooblaščenca za sprejemanje pisanj nanaša na uporabo prava, je treba pojasniti, da to ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca organom in sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako lahko v zvezi s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in dokazno oceno sodišč Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave, v zvezi z uporabo materialnega prava pa, ali temelji izpodbijana sodba na kakšnem, z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nesprejemljivem stališču oziroma ali je tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

4.Tega izpodbijani odločbi ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je svoje stališče glede dolžnosti imenovanja pooblaščenca za sprejemanje pisanj razumno pojasnilo. Svoje stališče je sodišče oprlo na določbo prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) primerno uporablja tudi v upravnem sporu. Po prvem odstavku 146. člena ZPP mora tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. Svoje stališče o potrebnosti postavitve pooblaščenca za sprejemanje pisanj je sodišče oprlo na razlago Zakona, ki ji ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožniku ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave. Samo po sebi pa takšno stališče tudi ni v neskladju s pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma s 6. členom EKČP.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan