Jedro

Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožeča stranka krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo odgovor na tožbo, vložen 29. 4. 2017. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in navaja, da v vseh 13,5 let dejavnosti tožene stranke nikoli niso imeli nobenega problema z delavci v smislu vložitve tožbe na sodišču. Z možem sta garala za obstoj podjetja in v podjetje vložila vse svoje prihranke, da sta uspela plačevati najemnino A. d. d., in sta morala najeti tudi kredit za izplačilo plač delavcev, zato je skrajno sprevrženo in nedopustno ravnanje tožeče stranke. Tožnica dobro pozna finančno stanje podjetja, ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za polovični delovni čas je zamolčala dejstvo o svoji zdravstvenih težavah in je tudi ves čas dela pri delodajalki kršila navodila delodajalke ter je delo slabo in nezadovoljivo opravljala. Samo po 14 dneh dela pri toženi stranki je koristila bolniški stalež, tako da je tožena stranka morala vskočiti in opravljati tožničino delo od čiščenja lokala do dela v šanku, pri tem pa tožnica sedaj izsiljuje izplačilo fiktivnih 4.000,00 EUR, kar za delodajalko predstavlja nepredstavljiv znesek.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožene stranke v pritožbi. Navaja, da je pritožba tožene stranke nepopolna in v celoti nesposobna za obravnavo ter kot takšna primerna zgolj za zavrženje. Pritožba ne vsebuje bistvenih sestavin v smislu določila 335. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku. Tožena stranka v pritožbi ni konkretno navedla pritožbenih razlogov, iz katerih izpodbija odločitev, pa vsebine le-te tudi iz same pritožbe ni mogoče razbrati, saj je zelo skopa, preveč posplošena in povsem nekonkretizirana. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo odgovor na pritožbo, ker tožena stranka odgovora ni vložila v roku 15 dni in je bila tožena stranka opozorjena na posledice, če v zakonskem roku ne bo odgovorila na tožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Tožnica je tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vložila pri naslovnem sodišču 17. 3. 2017. Vročevalec je dne 28. 3. 2017 poskušal toženi stranki vročiti tožbo s prilogami in pozivom, da nanjo odgovori v roku 15 dni in ker vročevalec tožene stranke ni našel na naslovu njenega bivališča in ker pisanja tudi ni bilo mogoče izročiti drugi osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, je navedenega dne na sedežu tožene stranke pustil obvestilo v hišnem predalčniku, da lahko pisanje prevzame na pošti v 15-ih dneh od 28. 3. 2017, sicer se bo štelo, da je bilo pisanje vročeno po poteku tega roka. Tožena stranka kljub obvestilu, da jo pisanje čaka na pošti, pisanje v določenem roku 15 dni prevzela, zato je po prvem do četrtem odstavku 142. člena ZPP šteti, da je bila vročitev tožbe s pozivom toženi stranki opravljena po poteku 15-dnevnega roka, to je dne 12. 4. 2017. Naslednjega dne 13. 4. 2017 je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na sedežu tožene stranke in z navedenim datumom je pričel teči 15 dnevni rok za podajo odgovora na tožbo. Rok je iztekel dne 28. 4. 2017, zato je odgovor na tožbo, ki je bil vložen dne 29. 4. 2017 prepozen.

7. Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Temeljna predpostavka zamudne sodbe je, da tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo. Če toženec meni, da je na tožbo pravočasno odgovoril, lahko to uveljavlja v pritožbi zoper zamudno sodbo (J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 108).

8. Za izdajo izpodbijanega sklepa v postopkovnih pravilih ni pravne podlage. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

9. Odločilo je, da tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe (165. in 154. člen ZPP).