Jedro

Materialnopravno je pravilno pritožnikovo stališče, da je vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register deklaratorne narave.

V predmetnem postopku je napaden skupščinski sklep družbe (tožene stranke) z dne 23.10.2003, s katerim je skupščina tožene stranke razrešila kot direktorja družbe D. K. in imenovala za njenega direktorja E. Š.. Slednji je ob vložitvi tožbe tožeče stranke proti toženi stranki dal kot direktor tožene stranke pooblastilo za zastopanje in vložitev odgovora na tožbo odvetniku A. P. iz Ljubljane. Slednji je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo (primerjaj v spisu list. št. 26).

Morebitna ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa skupščine učinkuje šele z dnem pravnomočnosti sodbe. Sklepi skupščine so namreč veljavni ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Posledice ničnosti in izpodbojnosti nastopijo šele s pravnomočnostjo sodbe.

Materialnopravno je nepravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da E.Š. ni mogel v času vloženega odgovora na tožbo pooblastiti odvetnika A. P. za zastopanje.

Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse, sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo.

Nosilni razlog sodbe VS RS, opr. št. III Ips 166/2006, je, da je bilo soglasje ministra za kulturo po 1. odst. 58. člena Zakona o medijih, ki je veljal v času podpisa omenjene pogodbe predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe, katere predmet je (med drugim) pridobitev 20 ali več odstotnega upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa (primerjaj s točko 6).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom (sodnico).

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavijo sklepi skupščine družbe z dne 23.10.2003 o: - višini poslovnih deležev v družbi po izvršenih kupoprodajah družbenikom E. Š., D. Š., F. B., D. G., I. G., S. J. N., J. K., I. M., S. P., A. P., M. K., S. Z., Občini B., K. d.d., Krško, D. d.d., Ljubljana, Q. d.o.o. T., D., in uskladitvi osnovnega deleža z osnovnim kapitalom družbe (točka 1); - o razrešitvi g. D. K. kot direktorja družbe R. B. in o imenovanju g. E. Š. za direktorja družbe R. B.(točki 2 in 3 sklepa); - o spremembi družbene pogodbe (1. točka izreka).

Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške tega postopka, v znesku 6.285,55 EUR, v roku 15 dni, po prejemu pisnega odpravka sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ali izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je z odločbo, opr. št. I Cpg 719/2007-41 z dne 8.11.2007 prvostopenjsko sodbo že enkrat razveljavilo in zadevo vrnilo slednjemu v novo sojenje.

Prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo napotkov, danih v omenjenem razveljavitvenem sklepu, ampak je izdalo izpodbijano zamudno sodbo. Sodišče druge stopnje uvodoma pripominja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določilom 1. odst. 362. člena ZPP in opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v omenjenem sklepu.

Ker je prvostopenjsko sodišče v novem postopku izdalo zamudno sodbo, je drugostopenjsko sodišče preizkušalo, ali so utemeljeni pritožbeni razlogi, s katerimi je pritožnik napadal razloge, navedene v izpodbijani prvostopenjski sodbi glede neobstoja pogojev, ki morajo biti podani za ugodilno zamudno sodbo v skladu s 318. členom ZPP.

Materialnopravno je pravilno pritožnikovo stališče, da je vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register deklaratorne narave. Takšna je ustaljena in enotna sodna praksa, še zlasti zato, ker je tako odločilo najvišje sodišče v državi, torej Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Z vidika odstopa od enotne in uveljavljene sodne prakse v zvezi z vpisom zakonitega zastopnika v sodni register, je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, opr. št. UP-323/05-12 z dne 15.3.2007 (Ur. l. RS, št. 29/2007 z dne 30.3.2007) odločilo, da je stališče višjega sodišča, da je vpis zastopnika v sodni register konstitutivne narave, očitno v nasprotju z enotno in uveljavljeno sodno prakso. Ker višje sodišče v omenjeni odločbi ni navedlo argumentacije, zakaj je vpis zastopnika v sodni register konstitutivne narave, je bilo omenjeno stališče v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Pritožbeno sodišče se strinja z enotno in ustaljeno sodno prakso, da je vpis zakonitega zastopnika v sodni register deklarativne in ne konstitutivne narave.

V predmetnem postopku je napaden skupščinski sklep družbe (tožene stranke), z dne 23.10.2003, s katerim je skupščina tožene stranke razrešila kot direktorja družbe D. K. in imenovala za njenega direktorja E. Š.. Slednji je ob vložitvi tožbe tožeče stranke proti toženi stranki dal kot direktor tožene stranke pooblastilo za zastopanje in vložitev odgovora na tožbo odvetniku A. P. iz Ljubljane. Slednji je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo (primerjaj v spisu list. št. 26).

Pri odločitvi je sodišče prve stopnje spregledalo, da morebitna ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa skupščine učinkuje šele z dnem pravnomočnosti sodbe. Sklepi skupščine so namreč veljavni ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Posledice ničnosti in izpodbojnosti nastopijo šele s pravnomočnostjo sodbe (primerjaj Veliki komentar ZGD-1, II. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 726).

Glede na takšno materialnopravno stališče je materialnopravno nepravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da E. Š. ni mogel v času vloženega odgovora na tožbo pooblastiti odvetnika A. P. za zastopanje. Razloženo procesno situacijo je mogoče ponazoriti tudi z naslednjim primerom. Če bi družba, katere skupščinski sklep je napaden z ničnostno oziroma izpodbojno tožbo, imela le enega direktorja, bi sploh ne mogla v pravdnem postopku sodelovati kot tožena stranka, ker bi bil napadan sklep o imenovanju njenega direktorja.

Zaključek sodišča prve stopnje, da odgovor na tožbo ni bil vložen zato, ker je vložil odgovor na tožbo odvetnik A. P., kateremu je pooblastilo podpisal E. Š., je nepravilen. Odgovor na tožbo je bil namreč po odvetniku A. P., kot je bilo razloženo, vložen pravno veljavno. Zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 1. odst. 318. člena ZPP. S tem je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 7. točki 1. odst. 339. člena ZPP, kar je razveljavitveni razlog po 1. odst. 354. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu, opr. št. I Cpg 719/2007 z dne 8.11.2007 (list. št. 88) obrazložilo, da je tožeča stranka navedla trditveno podlago, ki kaže na ničnostne razloge in trditveno podlago, ki kaže na možne razveljavitvene razloge. Tožbeni zahtevek pa je oblikovala le kot razveljavitveni. Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse, sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo (primerjaj VS RS II Ips 398/93) povzeto po Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del redaktorja prof. dr. Mihe Juharta, doc. dr. Nine Plavšak, I. knjiga, stran 530).

Skupščinski sklep tožene stranke z dne 23.10.2003 je napaden po naslednjih sklopih: - o spremenjeni lastniški strukturi po izvršenih kupoprodajah poslovnih deležev družbe; - o razrešitvi prejšnjega in imenovanju novega direktorja družbe; - o spremembi družbene pogodbe.

Sodišče druge stopnje se v celoti sklicuje na razloge v prvem razveljavitvenem sklepu in se nanašajo tudi na napotke za nadaljnje sojenje v prvostopenjskem postopku. Ker je bil skupščinski sklep sprejet 23.10.2003, pa je treba uporabiti določbe tedaj veljavnega ZGD (359. in naslednje člene, ki pa se vsebinsko ne razlikujejo od ureditve v 390. in naslednjih členih ZGD-1).

Ob tem sodišče druge stopnje še opozarja, da je o vprašanju ničnosti pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev št. 241/B/KDH-03 z dne 29.8.2003, na podlagi katere je bil sprejet napadeni skupščinski sklep tožene stranke z dne 23.10.2003 o spremenjeni lastniški strukturi v družbi, odločilo VS RS v odločbi, opr. št. III Ips 166/2006 z dne 11.11.2008. Z omenjeno sodbo je VS RS reviziji E. Š. ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo pritožbo tožeče stranke tudi v delu, v katerem je izpodbijala zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev št. 241/P/KDH-03 z dne 29.8.2003 in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v točkah I/1 in III izreka. Nosilni razlog omenjene sodbe VS RS je, da je bilo soglasje ministra za kulturo po 1. odst. 58. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 35/2001; ZMed), ki je veljal v času podpisa omenjene pogodbe predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe, katere predmet je (med drugim) pridobitev 20 ali več odstotnega upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa (primerjaj s točko 6). Ker je bilo soglasje pristojnega ministrstva predpostavka za nastanek tistega dela omenjene pogodbe, na podlagi katerega bi E. Š. lahko pridobil poslovni delež, ki bi presegal 20% tožene stranke, vendar, ker slednji soglasja ministra za kulturo ni dobil, omenjena pogodba ni imela pravnega učinka.

Kar je bilo razloženo, naj sodišče druge stopnje upošteva v novem sojenju.

V skladu z določilom 356. člena ZPP je sodišče druge stopnje odredilo, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom (sodnico) posameznikom (posameznico).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP. O stroških postopka bo odločeno v končni odločbi.