Jedro

Sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov. Za vsak ponujeni dokaz je treba, razen če to ni samoumevno ali razvidno iz konteksta navedb strank, pojasniti, s čim naj bi prispeval k dokazni oceni sodišča. Če obstajajo za trditve strank pisni dokazi, je treba v dokaznem predlogu pojasniti, zakaj naj bi bilo treba o tako dokazovanih dejstvih še zaslišati stranki ali pričo (npr. zaradi pojasnila, kako je pisni dokaz nastal, zaradi dvoma v njegovo resničnost ali podobno).

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za tedanjih 1,000.000,00 SIT, v preostalem delu, za glavnico v višini 8,777.960,00 SIT (sedaj 36.629,78 EUR) z zamudnimi obrestmi pa je tožbenemu zahtevku ugodilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo.

3. Tožena stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revident uveljavlja, da sta obe nižji sodišči napravili bistvene kršitve določb pravdnega postopka, prvostopenjsko sodišče pa je poleg tega tudi „povsem nepopolno ugotovilo dejansko stanje in s tem ni zadostilo načelu materialne resnice, ki pomeni eno izmed temeljnih načel postopka.“ Kršitev določb pravdnega postopka vidi v tem, ker sodišče (misli najbrž na prvostopenjsko sodišče) ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal. Predvsem je v pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2005 predlagal vpogled v številne listine, „ki se nanašajo na posamezne faze gradbenih del, ki so bila izvedena pomanjkljivo.“ Sodišče tudi ni zaslišalo direktorjev obeh pravdnih strank in osebe, ki je bila določena za nadzor izvedbe del. 5. Sodišče prve stopnje je vpogledalo vse listine v spisu (tako je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi dne 8. 12. 2005). Zato ne drži trditev, da tega ni storilo. Izvedba dokaza pa ne pomeni, da bi ga moralo sodišče upoštevati tako, da bi prav na njem zgradilo svoje prepričanje o resničnosti trditev stranke, ki ga je predlagala. Katera dejstva šteje sodišče za dokazana, odloči na podlagi vseh dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).

6. Sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov. Za vsak ponujeni dokaz je treba, razen če to ni samoumevno ali razvidno iz konteksta navedb strank, pojasniti, s čim naj bi prispeval k dokazni oceni sodišča. Če obstajajo za trditve strank pisni dokazi, je treba v dokaznem predlogu pojasniti, zakaj naj bi bilo treba o tako dokazovanih dejstvih še zaslišati stranki ali pričo (npr. zaradi pojasnila, kako je pisni dokaz nastal, zaradi dvoma v njegovo resničnost ali podobno). Gotovo ne pride v poštev zgolj „kopičenje dokazov“ o istem dejstvu. V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče, kot je razvidno iz obrazložitve drugostopenjskega sodišča, „razpolagalo s pisno potrditvijo dobave in vgradnje opreme s strani nadzora, čemur tožena stranka ni z ničemer oporekala in je sodišče zato tudi utemeljeno zavrnilo predlagani dokaz tožene stranke še po zaslišanju osebe, ki je nadzorovala izvedbo del.“ Iz revizijskih navedb je razvidno, da naj bi direktorja pravdnih strank „v celoti pojasnilo zadevo.“ Sodišče dokazov ne izvaja v pojasnjevalne namene, pač pa zgolj zato, da se potrdijo ali izpodbijejo navedbe strank. Vrhovno sodišče se tudi zato strinja s stališčem pritožbenega sodišča, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

7. Odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku temelji na dejanski ugotovitvi, da je dobavo in vgradnjo opreme, ki je bila predmet podizvajalske pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, pisno potrdil nadzorni organ, da je Občina ..., ki je bila naročnik celotnih del, podala izjavo, da je bila oprema dejansko vgrajena ter prevzeta in ugotovitvi, da je Občina ... tudi plačala svojemu pogodbenemu partnerju (toženi stranki) dela in opremo, ki jo je po podizvajalski pogodbi izvedla tožeča stranka in jo v tej zadevi vtožuje od tožene stranke. Ob takih ugotovitvah trditve tožene stranke v vlogi z dne 7. 11. 2005, da tožeča stranka dela ni opravila korektno, da ni potrdila nobenega računa tožeče stranke, da jo je ves čas opozarjala, da je delo opravljeno pomanjkljivo, ne bi mogle pripeljati do uspeha v tem gospodarskem sporu, saj se ugotovitve sodišča nanašajo na končni rezultat opravljenega dela tožnika, ta pa je bil v skladu s prevzetimi pogodbenimi obveznostmi.

8. Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.