Jedro

Zdravstveni pregledi, s katerimi se ugotavlja telesna in psihična sposobnost za vožnjo, so tako sredstvo za zagotavljanje varnega izvajanja cestnega prometa, to je cilja v javnem interesu, zdravniško spričevalo pa listina, ki potrjuje (ugotavlja) psihofizično stanje imetnika vozniškega dovoljenja, pomen zdravstvenega stanja za morebitna tveganja, povezana z udeležbo v cestnem prometu, in način za njihovo odpravo (npr. s krajšo veljavnostjo dovoljenja in posledično ponovnim zdravstvenim pregledom). Zdravniško spričevalo je zato relevantno za ugotavljanje dejanskega stanja glede zdravstvene sposobnosti osebe za varno vožnjo v prometu v času oprave pregleda, torej ne glede na to, da oseba že ima vozniško dovoljenje, ker je pred njegovo pridobitvijo izpolnila vse za to predpisane pogoje.

Zaradi zdravstvenih razlogov in v odvisnosti od njihovega pomena za varnost cestnega prometa je z odločbo mogoče poseči v pravico do vožnje bodisi s (popolnim) odvzemom vozniškega dovoljenja, bodisi z odvzemom na način skrajšanja njegove veljavnosti v primeru ugotovljene začasne zdravstvene sposobnosti za vožnjo. V prvem primeru je posledica, da se oseba ne sme udeleževati cestnega prometa, v drugem primeru pa te prepovedi ni, saj lahko nadaljuje z dejavnostjo vožnje pod pogojem, da si pridobi nov vozniški dokument z drugačno (krajšo) veljavnostjo. Pri tem morata tako omejitev kot trajanje izhajati iz izdanega zdravniškega spričevala, kot to zahteva že navedena določba osmega odstavka 59. člena ZVoz-1. Časovno omejenemu dovoljenju pa se nato ob izpolnitvi zahtevanih pogojev veljavnost tudi podaljša.

Odločitev o omejitvi časvne veljavnosti vozniškega dovoljenja v upravnem postopku na podlagi zdravniškega spričevala kontrolnega zdravstvenega pregleda, izdanega v zvezi z ukrepom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v postopku o prekršku, le zaradi okoliščine, da je bil navedeni sodni postopek o prekršku ustavljen in vozniško dovoljenje vrnjeno imetniku, ni bila nezakonita in ni kršila določb 63. člena ZVoz-1.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota Krško je z odločbo, št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021, odločila, da tožniku na podlagi dokončnega kontrolnega zdravniškega spričevala z dne 25. 2. 2021 (v nadaljevanju zdravniško spričevalo) odvzame vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil naštetih kategorij z veljavnostjo do 23. 12. 2029 in da mu na njegovo vlogo izda novo vozniško dovoljenje za čas 6 mesecev od dneva izdaje navedenega zdravniškega spričevala, to je do 25. 8. 2021. Tožniku je še naložila, naj vozniško dovoljenje vrne v 8 dneh od vročitve odločbe, saj ima oseba lahko le eno dovoljenje, in odločila, da podatke o odvzemu vozniškega dovoljenja vpiše v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.

2.Tožnik je zoper odločbo vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. V razlogih sodbe je navedlo, da je upravni organ na podlagi zdravniškega spričevala, izdanega po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu tožnika, utemeljeno odločil o omejitvi tožnikovega vozniškega dovoljenja, za kar je imel podlago v 63. členu Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1). Na to ne vpliva okoliščina, da je tožnik opravil navedeni kontrolni pregled opravil zato, da bi mu okrajno sodišče še pred koncem sodnega postopka o prekršku vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje.

3.Vrhovno sodišče je na tožnikov predlog s sklepom X DoR 44/2025 z dne 17. 9. 2025 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja pravilne uporabe 63. člena ZVoz-1 s tem, ko je sodišče kot zakonit presodilo odvzem vozniškega dovoljenja na podlagi zdravniškega spričevala, izdanega v zvezi z ukrepom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v postopku o prekršku, ki je bil nato ustavljen s sklepom sodišča in vozniško dovoljenje vrnjeno imetniku.

4.Na podlagi tega sklepa je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

5.Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Ker je odgovor vložila po poteku 30-dnevnega roka za odgovor, ga revizijsko sodišče pri odločanju ni upoštevalo.

K I. točki izreka

6.Revizija ni utemeljena.

7.Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve upravnega organa in Upravnega sodišča, povezane z dopuščenim pravnim vprašanjem, na katere je Vrhovno sodišče vezano (85. člen ZUS-1).

Dejansko stanje zadeve

8.Pred pristojnim okrajnim sodiščem je zoper revidenta tekel postopek o cestnoprometnem prekršku - kot navaja v reviziji - zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. V tem postopku mu je sodišče s sklepom začasno odvzelo vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano 23. 12. 2019 in je veljalo do 23. 12. 2029. Revident je zaradi vrnitve dovoljenja še pred koncem prekrškovnega postopka opravil kontrolni zdravstveni pregled, v zvezi s katerim je pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti izdal dokončno zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021. Iz njega je izhajalo, da je revident telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil v njem naštetih kategorij z omejitvijo, da mora za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja najpozneje čez 6 mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala opraviti ponovni zdravstveni pregled pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. V nadaljevanju je okrajno sodišče revidentu s sklepom z dne 2. 3. 2021 vrnilo vozniško dovoljenje, pri čemer ni šlo za odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja na podlagi navedenega zdravniškega spričevala, ampak za vrnitev vozniškega dovoljenja zaradi istega dne ustavljenega postopka o prekršku.

9.Ne glede na opisani postopek o prekršku je upravni organ po prejemu istega dokončnega zdravniškega spričevala na podlagi 63. člena ZVoz-1 po uradni dolžnosti začel postopek omejitve revidentovega vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov (2. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). To zdravniško spričevalo je bilo podlaga za v tem upravnem sporu izpodbijano odločitev o omejitvi veljavnosti dovoljenja na čas 6 mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala, torej do 25. 8. 2021.

Revizijske navedbe

10.Revident se ne strinja, da sta sodni postopek o prekršku in upravni postopek tekla neodvisno in da sta bila povezana le s tem, da je revident zaradi vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja moral opraviti kontrolni zdravstveni pregled. Pomembno namreč je, da je navedeni pregled opravil samo zato, da se mu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje, sicer pa ni bilo nobene zakonske podlage za opravljanje kontrolnega zdravniškega pregleda in za pridobivanje zdravniškega spričevala. Navaja, da bi s tem, ko je sodišče ustavilo prekrškovni postopek, moralo priti do odprave vseh posledic, vključno z izdanim zdravniškim spričevalom. Ker upravni organ tega ni upošteval, so nastale nesprejemljive posledice, zaradi katerih je moral po 6 mesecih ponovno na zdravniški pregled. Poudarja, da je okrajno sodišče v sklepu z dne 2. 3. 2021, s katerim mu je vrnilo vozniško dovoljenje, odpravilo podlago za izdajo zdravniškega spričevala oziroma je z odločitvijo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja prenehal razlog za izdajo zdravniškega spričevala. Meni, da zdravniško spričevalo zaradi teh okoliščin prekrškovnega postopka ne more imeti nobenega pravnega učinka. Ker je postalo brezpredmetno, zanj ne more ustvarjati nobenih neugodnih posledic. Poudarja, da se je v postopku o prekršku pokazalo, da ni storil očitane kršitve in da mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto neutemeljeno, ter da ima še vedno veljavno vozniško dovoljenje. Zato ni bilo razloga, da bi moral podati vlogo za zamenjavo dovoljenja, kot je to od njega zahteval upravni organ.

Revizijska presoja

11.Za odgovor na dopuščeno pravno vprašanje je bistvena presoja o pravnih učinkih zdravniškega spričevala, pridobljenega z namenom vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v prekrškovnem postopku, in vpliv ustavljenega sodnega postopka o prekršku na tek upravnega postopka, kot je obravnavani.

O vozniškem dovoljenju in pravici do vožnje ter začasnem odvzemu dovoljenja v postopku o prekršku

12.ZVoz-1, veljaven v času izdaje odločbe tožene stranke (to je 15. 6. 2021), je v prvem odstavku 60. člena določal pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja (enako kot sedaj veljavna določba istega člena ZVoz-1), med drugim: da je oseba dopolnila zahtevano starost za vožnjo vozil; da je opravila vozniški izpit; da je telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom; da ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, itd. V prvem odstavku 59. člena je določal, da začne vozniško dovoljenje veljati z dnem izdaje. V 56. členu z naslovom "Splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu" pa je predpisal tudi zahteve za izvajanje dejavnosti vožnje na cesti. Tako je določil, da sme motorno oziroma motorno in priklopno voziti oseba, ki: 1. je telesno in duševno zmožna voziti vozilo; 2. je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil; 3. ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju; 4. se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije niti ji ni začasno odvzeto vozniško dovoljenje; 5. uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju. V desetem odstavku istega člena ZVoz-1 je bilo ravnanje voznika, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, določeno kot prekršek, ki se kaznuje z globo in s kazenskimi točkami .

13.Na podlagi teh določb je vozniško dovoljenje lahko pridobila (in ga še sedaj) le oseba, ki je izpolnila vse predpisane pogoje. Prejeto vozniško dovoljenje je zato dokaz, da je imetnik dovoljenja na dan njegove izdaje izpolnjeval zakonske zahteve za vožnjo v cestnem prometu, s čimer je pridobil pravico do izvajanja te dejavnosti. Tako tudi Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) navaja, da so vozniška dovoljenja, izdana v skladu z določbami Direktive 2006/126/ES (ta je bila v pravni red Republike Slovenije prenesena prav z določbami ZVoz-1), dokumenti, ki dokazujejo pravico do vožnje. Navedeno je kasneje povzel tudi slovenski zakonodajalec z 19. členom novele ZVoz-1D (Uradni list RS, št. 43/22) in v novem 58.b členu določil, da je vozniško dovoljenje javna listina, s katero imetnik dokazuje pravico do vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije in identiteto.

14.Upoštevaje, da je veljavno vozniško dovoljenje glede na 56. člen ZVoz-1 pogoj za neposredno udeležbo v cestnem prometu z vozilom določene kategorije, tudi pomeni, da sme imetnik dovoljenja z dnem njegove izdaje (in ob izpolnjevanju ostalih zakonskih zahtev) začeti z zakonitim izvajanjem dejavnosti vožnje. V navedeno pa je lahko poseženo, če je imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja (kot je revident) izrečen ukrep začasnega odvzema dovoljenja. Kršitev te prepovedi je namreč sankcionirana, zaradi česar ima začasni odvzem dovoljenja učinke začasne prepovedi (dejanske) vožnje motornega vozila v cestnem prometu.

15.Institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja sicer ureja ZP-1, o njegovi uporabi pa odloča pristojno sodišče v postopku o prekršku na predlog (ki je sestavni del obdolžilnega predloga) prekrškovnega organa v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 113. a člena ZP-1). Sodišče o tem predlogu odloči s sklepom, pri čemer se omeji le na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem (prvi odstavek 113. b člena). Začasni odvzem začne učinkovati z vročitvijo sklepa obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek, vendar najdlje za toliko časa, kot ga določa zakon za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja (tretji odstavek 113. c člena ZP-1).

16.ZP-1 imetniku začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tudi omogoča, da še pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku doseže vrnitev dovoljenja, in s tem v zvezi določa pogoje, pod katerimi se ta lahko vrne obdolžencu. Tako lahko obdolženec tak predlog vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu dovoljenja, pri čemer mora biti predlogu priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih (prvi odstavek 113.d člena). Sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja le, če iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da je oseba telesno in duševno zmožna za vožnjo motornih vozil, in če narava in pomen očitane kršitve, osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa (drugi odstavek istega člena).

17.V postopku o prekršku je torej imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja to dovoljenje mogoče vrniti ob izpolnjevanju več kumulativnih pogojev, med drugim mora biti ugotovljena psihofizična sposobnost osebe za vožnjo z motornim vozilom. ZP-1 pri tem napotuje na pridobitev zdravniškega spričevala na podlagi opravljenega kontrolnega zdravstvenega pregleda po zakonu o voznikih. Tako ZVoz-1 v tretjem odstavku 85. člena izrecno določa, da mora kontrolni zdravstveni pregled opraviti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto po zakonu, ki ureja prekrške, če vloži predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku. V prvem in drugem odstavku ureja še primere, ko upravna enota z odločbo, za izdajo katere ima podlago v drugem odstavku 84. člena ZVoz-1, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma voznika na kontrolni zdravstveni pregled. Vpliv rezultata zdravstvenega pregleda na časovno veljavnost vozniškega dovoljenja je urejen v osmem odstavku 59. člena ZVoz-1. Po tej določbi se ne glede na tretji, četrti in peti odstavek tega člena veljavnost vozniškega dovoljenja omeji na krajši rok, če je ta določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izdajo izvajalci zdravstvene dejavnosti in pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti.

18.Na podlagi teh ali drugih določb ZVoz-1 ali ZP-1 niso razvidne omejitve, ki bi se nanašale na upravni organ glede uporabe zdravniškega spričevala kontrolnega zdravstvenega pregleda, ki je bil opravljen zaradi vložitve predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v postopku o prekršku. Tega tudi revident ne utemeljuje, ampak se le posplošeno sklicuje na odpravo učinkov takega zdravniškega spričevala zaradi ustavitve postopka o prekršku. Temu Vrhovno sodišče ne more slediti že zaradi pravne narave obravnavane listine, ki je v skladu s 14. točko prvega odstavka 2. člena ZVoz-1 izkaz o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil kandidata za voznika ali voznika in je na podlagi navedenega osmega odstavka 59. člena ZVoz-1 zaradi svoje vsebine lahko podlaga za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja na krajši rok. Ob tem revidentovo stališče ni v skladu niti z namenom Direktive 2006/126/ES, ki je bila sprejeta ob upoštevanju, da je treba zaradi prometne varnosti določiti oziroma ponovno opredeliti tudi minimalne standarde v zvezi z psihofizično sposobnostjo oseb za vožnjo vozil (8 uvodna izjava). Kot izhaja iz prakse SEU, direktiva s tem, ko določa minimalna merila glede psihofizične sposobnosti za vožnjo motornih vozil v Prilogi III direktive, zasleduje cilj, ki je v splošnem interesu Unije, to je izboljšanje prometne varnosti.

19.Z navedenim povezani zdravstveni pregledi, s katerimi se ugotavlja telesna in psihična sposobnost za vožnjo, so tako sredstvo za zagotavljanje varnega izvajanja cestnega prometa, to je cilja v javnem interesu, zdravniško spričevalo pa listina, ki potrjuje (ugotavlja) psihofizično stanje imetnika vozniškega dovoljenja, pomen zdravstvenega stanja za morebitna tveganja, povezana z udeležbo v cestnem prometu, in način za njihovo odpravo (npr. s krajšo veljavnostjo dovoljenja in posledično ponovnim zdravstvenim pregledom). Zdravniško spričevalo je zato relevantno za ugotavljanje dejanskega stanja glede zdravstvene sposobnosti osebe za varno vožnjo v prometu v času oprave pregleda, torej ne glede na to, da oseba že ima vozniško dovoljenje, ker je pred njegovo pridobitvijo izpolnila vse za to predpisane pogoje. S tem v zvezi pa revizija ne trdi, da upravni organ zaradi zagotavljanja varnosti vseh udeležencev v prometu ni dolžan upoštevati v zdravniškem spričevalu ugotovljenih okoliščin in v ta namen sprejemati ukrepe v skladu z določbami ZVoz-1.

20.Prav tako revident ne utemeljuje, da je vsebina kontrolnih pregledov različna v odvisnosti od tega, ali je oseba nanj izrecno napotena z odločbo upravnega organa (v primerih iz prvih dveh odstavkov 85. člena ZVoz-1) ali pa v določenih primerih že na podlagi zakona (kot v revidentovem primeru v skladu s tretjim odstavkom istega člena), niti da je veljavnost zdravniškega spričevala časovno omejena s koncem postopka, v zvezi s katerim je bila listina pridobljena. Ker poleg tega zdravniško spričevalo izda pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem pregledu in ne sodišče v prekrškovnem postopku, po presoji Vrhovnega sodišča ustavitev slednjega sama po sebi ne zadošča za prenehanje pravnih učinkov dokončnega zdravniškega spričevala v smislu, da ga upravni organ ne sme uporabiti v postopkih, ki so na podlagi zakona v njegovi pristojnosti, in nanj opreti svoje odločitve.

21.ZVoz-1 tako v prvem odstavku 63. člena (z naslovom "Odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov") upravno enoto pooblašča, da na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja z odločbo odvzame vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se z zdravstvenim pregledom oziroma kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila. V tretjem odstavku določa še, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil več kategorij, vendar mu je ta pravica iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, izda novo vozniško dovoljenje, v katero se vpišejo tiste kategorije motornih vozil, ki jih sme voziti, oziroma omeji njegova veljavnost.

22.Na podlagi tega je razvidno, da je zaradi zdravstvenih razlogov in v odvisnosti od njihovega pomena za varnost cestnega prometa z odločbo mogoče poseči v pravico do vožnje bodisi s (popolnim) odvzemom vozniškega dovoljenja, bodisi z odvzemom na način skrajšanja njegove veljavnosti v primeru ugotovljene začasne zdravstvene sposobnosti za vožnjo. V prvem primeru je posledica, da se oseba ne sme udeleževati cestnega prometa, v drugem primeru pa te prepovedi ni, saj lahko nadaljuje z dejavnostjo vožnje pod pogojem, da si pridobi nov vozniški dokument z drugačno (krajšo) veljavnostjo. Pri tem morata tako omejitev kot trajanje izhajati iz izdanega zdravniškega spričevala, kot to zahteva že navedena določba osmega odstavka 59. člena ZVoz-1. Časovno omejenemu dovoljenju pa se nato ob izpolnitvi zahtevanih pogojev veljavnost tudi podaljša.

Sklepno

23.Obrazloženo v povezavi z že izpostavljeno vsebino revizije, v kateri revident v prid svojim stališčem ne ponudi nobene pravne razlage določb ZVoz-1, ampak izraža samo splošno nestrinjanje z odločitvijo upravnega organa, ki temelji na izdanem zdravniškem spričevalu, ne omogoča nadaljnje presoje Vrhovnega sodišča, s katero bi lahko utemeljilo pravno zgrešenost izpodbijane sodbe in posledično tudi odločbe tožene stranke. Tako za obravnavano zadevo ne more biti odločilno, da je okrajno sodišče revidentu vrnilo odvzeto vozniško dovoljenje zaradi ustavljenega postopka o prekršku, saj ostaja dejstvo, da je revident v skladu z zakonom opravil kontrolni pregled v zvezi s svojo zdravstveno sposobnostjo za vožnjo motornega vozila in da je pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti ugotovitve o tem zabeležil v zdravniškem spričevalu s predlogom časovne omejitve veljavnosti dovoljenja, kar je bil tudi razlog za začetek upravnega postopka po uradni dolžnosti.

Ob tem revizijsko sodišče poudarja, da se v tej zadevi ne opredeljuje do zakonitosti izpodbijane sodbe z vidika okoliščin, ki so bile na podlagi zdravniškega spričevala razlog za izrečeno omejitev časovne veljavnosti revidentovega vozniškega dovoljenja, niti z vidika okoliščin, ki so vplivale na trajanje omejitve. Nanje se dopuščeno pravno vprašanje ne nanaša in jih tudi revident v tožbi ni navajal.

24.Vrhovnega sodišča ne prepriča niti revizijska navedba, da so po ustavitvi postopka o prekršku za revidenta ostale posledice, čeprav bi zaradi ustavitve moralo priti do njihove odprave. To ne drži, saj je okrajno sodišče zaradi ustavitve postopka odločilo, da se odvzeto vozniško dovoljenje revidentu vrne. Res pa je nato zanj v upravnem postopku nastala nova pravna posledica, s tem ko je toženka omejila časovno veljavnost dovoljenja (z možnostjo podaljšanja po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu). Ta pravna posledica je bila drugačna od te, ki je nastala z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, saj ni pomenila prepovedi aktivne vožnje motornega vozila. Če pa revident meri na to, da mu toženka po odločitvi prekrškovnega sodišča o vrnitvi odvzetega dovoljenja tega fizično ni vrnila, čeprav še ni sprejela odločitve o omejitvi časovne veljavnosti in posledični zamenjavi obrazca vozniškega dovoljenja, te navedbe niso bistvene za revizijsko presojo že zato, ker to ni bil predmet obravnavanega upravnega spora, saj se izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje (upravne enote) na navedeno ni nanašala.

25.V zvezi z revidentovo trditvijo, da ni bilo razloga, da bi moral podati zahtevo za zamenjavo vozniškega dovoljenja, saj da ima še vedno veljavno dovoljenje, mu Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je zaradi spremembe datuma veljavnosti vozniškega dovoljenja imela tožena stranka v času odločanja podlago za izdajo novega (spremenjenega) dokumenta v tretjem odstavku 63. člena ZVoz-1 in v določbah Pravilnika o vozniških dovoljenjih.

Po njegovem 9. členu se je v obrazec dovoljenja pod številko 4 b vpisala veljavnost obrazca, dovoljenje pa se je v skladu z 2. členom izdalo na vlogo stranke.

26.Po obrazloženem je odgovor na dopuščeno pravno vprašanje pritrdilen. Odločitev o omejitvi časovne veljavnosti vozniškega dovoljenja v upravnem postopku na podlagi zdravniškega spričevala kontrolnega zdravstvenega pregleda, izdanega v zvezi z ukrepom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v postopku o prekršku, le zaradi okoliščine, da je bil navedeni sodni postopek o prekršku ustavljen in vozniško dovoljenje vrnjeno imetniku, ni bila nezakonita in ni kršila določb 63. člena ZVoz-1.

27.Vrhovno sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

28.Revident z revizijo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glasovanje

29.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------

1Revizija je bila toženi stranki vročena v odgovor 2. 12. 2025, odgovor pa vložen 8. 1. 2026, čeprav je bil zadnji dan za vložitev vloge 5. 1. 2026.

2Na podlagi četrtega odstavka 113. d člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) sodišče odloči o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ni več pogojev za odvzem. Po revidentovih navedbah je bil razlog za to umik obdolžilnega predloga.

3Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 - ZNOrg, 43/19 in 139/20.

4Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 12. 2006 o vozniških dovoljenjih (v nadaljevanju Direktiva 2006/126/ES), zadnjič spremenjena z Direktivo komisije (EU) 2020/612 z dne 4. maja 2020 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih.

5Zadeva I (C-195/16), sodba z dne 26. 10. 2017, 48. točka obrazložitve.

6V nadaljevanju je določil še podatke, ki se vpisujejo v dovoljenje, med drugim datum izdaje vozniškega dovoljenja in datum veljavnosti obrazca vozniškega dovoljenja (3. točka) ter datum prve izdaje in datum izteka veljavnosti za vsako kategorijo (11. točka). S tem je povzel, kar je bilo kot vsebina vozniškega dovoljenja določeno v prilogi I Direktive 2006/126/ES in ki zahteva, da je: (i) na 1. strani obrazca dovoljenja pod točko 4a naveden datum izdaje dovoljenja, pod točko 4b pa datum izteka veljavnosti dovoljenja ali pomišljaj, če je dovoljenje veljavno za nedoločen čas skladno z določbami člena 7(2)(c), ter (ii) na 2. strani obrazca pod točko 10 naveden datum prve izdaje za vsako kategorijo (ta datum se mora ponoviti na novem dovoljenju pri kasnejši nadomestitvi ali zamenjavi) in datum izteka veljavnosti za vsako kategorijo (točka 11).

7Glej zadevo WU (C-703/22), sodba z dne 21. 3. 2024, točke 39 do 41.

8V skladu z drugim odstavkom 103. člena ZVoz-1 morajo pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav, ki bodo omogočale direkten vnos podatkov iz zdravniških spričeval iz 88. in 89. člena tega zakona, pošiljati kopije zdravniških spričeval takoj po opravljenem zdravstvenem pregledu upravnim enotam, po stalnem ali začasnem prebivališču kandidata oziroma imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki podatke iz zdravniških spričeval vnesejo v evidenco o vozniških dovoljenjih.

9Uradni list RS, št. 200/20.