Jedro

Ker iz vsebine določb ZZZPB (2. odstavek 56. člena in 1. odstavka 59. člena) izhaja, da gre za socialne kriterije, ki pogojujejo dodelitev republiške štipendije, predstavlja le-ta za upravičenca socialni prejemek. V sporih o pravici do socialnih prejemkov pa je po 4. točki 1. odstavka 5. člena ZDSS pristojno odločati socialno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 13/2003-6 z dne 28.3.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko I odločilo, da Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, ni stvarno pristojen za odločanje v tej zadevi, v izreku pod točko II pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnica s tožbo, ki jo je vložila dne 16.1.2003, izpodbija sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe K., z dne 25.10.2002, v zadevi pravice do republiške štipendije. Štipendiranje je urejeno v 6. poglavju Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93, 38/94, 69/98 in 67/2002, ZZZPB). Že iz določb 56. in 59. člena ZZZPB izhaja, da spada pravica do republiške štipendije na področje socialne varnosti. Pravica do republiške štipendije je po svoji naravi denarna socialna pomoč, ki je določena tudi v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV). V sporih o pravici do socialnih prejemkov pa je po 4. točki 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, ZDSS) pristojno odločati socialno sodišče. Ker je po navedeni določbi ZDSS zoper sklep tožene stranke zagotovljeno sodno varstvo v sporu pred socialnim sodiščem, v predmetni zadevi po določbah Zakona o upravnem sporu (ZUS) sploh ni mogoče odločati v upravnem sporu. Zato se je sodišče prve stopnje v skladu z 19. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, ZPP), ki ga je primerno uporabilo po 16. členu ZUS, izreklo za nepristojno in bo po pravnomočnosti tega sklepa v skladu s 23. členom ZPP zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da se z izpodbijanim sklepom upravnega sodišča ne more sprijazniti. Upa, da bo vse rešeno prej, kot bo zaključila šolanje (če ga bo zmogla finančno).

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi za odločanje pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Po 2. odstavku 56. člena ZZZPB lahko pridobi republiško štipendijo le kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo za razpis ne presega celotnega zneska 130% zajamčene plače. Višina republiške štipendije pa je odvisna tudi od višine dohodka na družinskega člana (1. odstavek 59. člena ZZZPB). Ker iz vsebine navedenih zakonskih določb izhaja, da gre za socialne kriterije, ki pogojujejo dodelitev republiške štipendije, predstavlja le-ta za upravičenca socialni prejemek. V spornih o pravici do socialnih prejemkov pa je po 4. točki 1. odstavka 5. člena ZDSS pristojno odločati socialno sodišče. Pravica do dodelitve republiške štipendije je po svoji vsebini in pravni naravi tudi enaka kot pravice, ki jih navaja ZSV, za katere je zagotovljeno sodno varstvo pred socialnim sodiščem. Ker je po navedeni določbi ZDSS zoper sklep tožene stranke zagotovljeno sodno varstvo v sporu pred socialnim sodiščem, v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča sploh ni mogoče odločati v upravnem sporu po določbah ZUS. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.