Jedro

Pri nasprotni udeleženki gre za težko obliko duševne bolezni (shizofrenijo z neugodnim potekom), ima povsem ukinjen stik z realnostjo in če ne bi ostala v bolnišnici na zdravljenju, bi se njena duševna bolezen le še poslabšala. Prav njena duševna bolezen je lahko razlog za nevarnost, da bi pod vplivom psihotičnih doživljanj ogrožala sebe ali druge v prometu, saj bi se lahko pred namišljenimi preganjalci zaščitila tako, da bi z vožnjo ogrozila sebe in druge. Ker gre za relativno mlado osebo, je nujno, da se jo zadrži na zdravljenju brez privolitve tudi z namenom, da se njeno zdravstveno stanje ne poslabša in da ne pride do še hujše kronifikacije duševne bolezni.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice do 11. 12. 2022. 2. Zoper sklep se je laično pritožila nasprotna udeleženka. Poleg pritožbe, poslane na sodišče po pošti 14. 10. 2022, je 18. 10. 2022 poslala po elektronski pošti še tri pritožbe (fotografije rokopisa) na naslov Urada predsednice Okrajnega sodišča v Radovljici (poslane ob 12.25:34 uri, 12:31:05 uri in 12:31:56 uri). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko stranke vloge v postopku vlagajo v elektronski obliki le v tistih postopkih, kjer je to izrecno predvideno, in to le preko portala e-sodstvo. Vendar sodna praksa v postopkih pridržanja v psihiatričnih bolnišnicah zaradi varovanja pravic strank – pridržanih oseb dopušča tudi nekatera procesna razpolaganja, ki sicer niso v skladu s procesnimi predpisi. Zato je pritožbeno sodišče vse tri pritožbe, poslane po elektronski pošti, vsebinsko obravnavalo.

3. V pritožbi dne 14. 10. 2022 nasprotna udeleženka med drugim navaja, da se ne strinja s sklepom in zahteva, da se zadeva »resetira in negira,« ker bi »to« vplivalo na njeno udeležbo v zadevah. Hoče biti brezhibna in prosta, meni, da gre za zlorabo ljudi in njihovih usod. Sprašuje se, kateri poklici bodo še na razpolago zanjo po tej situaciji. Brez vožnje bi bila neokretna in nefunkcionalna. Veliko zadev, ki jih pišete, je »popolna poslovna laž.«

4. V prvi pritožbi z dne 18. 10. 2022 (poslani ob 12:25:34) med drugim navaja, da zdravniško osebje ne dovoljuje uporabe mobilnih naprav in računalniških naprav, ki jih mora uporabljati za delovne plane, za naloge, za katere se osebi zdijo smiselne, ker so nujne, sicer bo prišlo do kršenja zakonov glede izpolnjevanja nalog.

5. V drugi pritožbi z dne 18. 10. 2022 (poslani ob 12:31:05) med drugim navaja, »da zanika idejo o pomisleku upravljanja vozila in vožnje, saj je to nujna sestavina dneva, tako da bo zadevo potrebno zanikati.« Zanikuje navajanje duševnih bolezni, vse izvira iz mase ljudi, različnih prilagajanj interesov, karkoli od tega zanika kot možno.

6. V tretji pritožbi z dne 18. 10. 2022 (poslani ob 12:31:56) med drugim navaja, da želi rok za odhod iz bolnišnice čimbolj skrajšati, ker s tem [očitno: bivanjem v bolnišnici] ogroža sebe, svoje tekoče obveznosti, ki bi morale biti v pogonu. Zanima jo, kdo krije njene stroške nastanitve v bolnišnici.

7. Pritožbe niso utemeljene.

8. Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v 39. členu določa pogoje za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve. Pogoji so trije in vsi morajo biti izpolnjeni kumulativno: 1) da oseba ogroža svoje ali tuje življenje ali zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo; 2) da je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obstoj vseh navedenih pogojev ugotovilo z zadostno stopnjo zanesljivosti.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vse štiri pritožbe nasprotne udeleženke napisane v rokopisu in deloma težko čitljive, deloma so sestavljene iz različnih vprašanj in alinej, ki jih ni mogoče smiselno povezati z razlogi izpodbijanega sklepa. Pritožnica v nobeni od pritožb konkretizirano ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, ki so ga vodili k odločitvi, da se nasprotno udeleženko za obdobje dveh mesecev zadrži na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice in ki so nanizani na tretji in četrti strani izpodbijanega sklepa. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so: da gre pri nasprotni udeleženki za težko obliko duševne bolezni (shizofrenijo z neugodnim potekom), da ima povsem ukinjen stik z realnostjo in če ne bi ostala v bolnišnici na zdravljenju, bi se njena duševna bolezen le še poslabšala. Prav njena duševna bolezen je lahko razlog za nevarnost, da bi pod vplivom psihotičnih doživljanj ogrožala sebe ali druge v prometu, saj bi se lahko pred namišljenimi preganjalci zaščitila tako, da bi z vožnjo ogrozila sebe in druge. Ker gre za relativno mlado osebo, je nujno, da se jo zadrži na zdravljenju brez privolitve tudi z namenom, da se njeno zdravstveno stanje ne poslabša in da ne pride do še hujše kronifikacije duševne bolezni.

10. Vse navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke, torej neodvisnega strokovnjaka, ki je pregledal nasprotno udeleženko in njeno medicinsko dokumentacijo, poleg tega je sodišče tudi neposredno zaslišalo nasprotno udeleženko, ki pa je dejala nejasne in konfuzne odgovore ter odgovarjala mimo vprašanj. Na podlagi ugotovitev izvedenca je sodišče zaključilo, da druge, manj omejujoče oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj nasprotna udeleženka zanika, da bi imela duševno bolezen in odklanja zdravljenje (to je razbrati tudi iz pritožb, kjer zanika duševno bolezen in trdi, da so te ugotovitve sodišča laž), in da je dvomesečno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom potrebno, da se bodo opravili vsi diagnostični postopki, uvedla in spremljala terapija, vse z namenom, da bi se njeno stanje izboljšalo in stabiliziralo, ko bo odpuščena domov. Pritožba, kot rečeno, teh ugotovitev sodišča prve stopnje vsebinsko sploh ne izpodbija. Pritožbeno sodišče vanje ne dvomi, saj ti zaključki temeljijo na ugotovitvah sodnega izvedenca. S posplošenim nasprotovanjem in nestrinjanjem pritožnica teh zaključkov sodišča ne more omajati.

11. Iz vseh štirih pritožb je razbrati, da pritožnico moti predvsem ugotovitev, da glede na svoje bolezensko stanje ni sposobna voziti avtomobila, skrbi jo tudi glede možnosti dela, šolanja in nasploh življenja po odpustu iz psihiatrične bolnišnice. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na sedanje zdravstveno stanje pritožnica nedvomno ni sposobna upravljati motornih vozil, v prihodnje pa bo ta njena sposobnost odvisna tudi od uspeha zdravljenja. Četudi pritožbeno sodišče ne more napovedovati razvoja dogodkov, pa je splošno znano, da lahko tudi osebe z dobro kontroliranimi in zdravljenimi duševnimi boleznimi opravljajo različna dela, vozijo avto ipd., zato je (tudi) za ohranitev in povrnitev teh pritožničinih sposobnosti nujno, da se zadrži na zdravljenju, kot je bilo odrejeno z izpodbijanim sklepom.

12. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo.