15. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Liljane Zupanc, Celje, na seji 15. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 73/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 79/21) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 79/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene odloke. Prepričana je, da kršijo njene temeljne človekove pravice in svoboščine, pri čemer se sklicuje na 2., 16., 17., 18., 21., 27., 28., 29., 41. in 92. člen Ustave. Opisuje, kako se je večkrat obrnila na inštitut za javno zdravje, nacionalni laboratorij, ministrstvo za zdravje in druge, da bi prejela podatke o obstoju virusa, domnevno različnih sevih in strokovnih podlagah za razglašeno epidemijo ter sprejete ukrepe. Pobudnica trdi, da iz prejetega gradiva, kolikor ga je sploh prejela, ne izhaja, da bi bila opravljena strokovna študija o razširjenosti virusa v Republiki Sloveniji. Iz zapisnikov strokovne skupine naj bi izhajalo le, kateri ukrepi se bodo izvedli, ni pa nobene strokovne utemeljitve o tem, kakšen je virus ter koliko in kako je razširjen med ljudmi. Pri poizvedovanju o angleškem sevu naj bi iz nacionalnega laboratorija za zdravje prejela le povezavo do dokumenta v angleščini. Pobudnica navaja, da matematični izračuni inštituta za javno zdravje niso znanstveni dokazi o razširjenosti virusa, temveč le predvidevanja. Poudarja, da je PCR test pri diagnostiki vprašljiv in nezanesljiv, saj zazna vsak delček virusa, ki naj bi imel okrog 30.000 sekvenc, ne pove pa, ali je oseba dejansko bolna. Pobudnica se sprašuje, na čem temelji sklep, da lahko asimptomatski (tj. zdravi) ljudje širijo virus, saj je do COVID-19 veljalo, da to ni mogoče. Če ni ustrezne diagnostike, tj. pregleda pri zdravniku, potem naj ne bi bilo mogoče trditi, da gre za kužne oziroma obolele posameznike. Pobudnica se čudi, da inštitut nima podatkov, koliko cepljenih ljudi je umrlo, oziroma nima niti podatkov o tem, koliko pozitivnih posameznikov na PCR testu je dejansko zbolelo za virusom. Mutacije virusa naj bi se razlikovale za le 3 %, zato telo teh sprememb sploh ne more zaznati. O domnevno različnih sevih in kužnostih naj tudi ne bi bila napravljena nobena raziskava. Pobudnica poudarja, da je smrtnost zaradi virusa le 0,2 %, zato so sporni ukrepi, za katere ni bilo razglašeno niti izredno stanje, nezakoniti oziroma protiustavni. Trdi, da je protiustavno pogojevanje opravljanja mnogih dejavnosti zdravim ljudem s PCR testiranjem oziroma cepljenjem, ki je še vedno v fazi preizkušanja in ima samo pogojno dovoljenje za promet, zato gre za eksperiment. Po mnenju pobudnice bi morali upoštevati tudi tiste zdravnike oziroma strokovnjake, ki stvari razlagajo drugače, kakor to počne strokovna skupina. Zdravnikom očita, da so prisegli, da ne bodo svojega medicinskega znanja uporabljali za kršenje človekovih pravic in svoboščin, tudi če bodo v to prisiljeni.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da, kdor izkaže neposredni pravni interes. Ta je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika. Pobuda mora vsebovati tudi navedbo členov predpisa, ki se izpodbija, številko uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen, razloge o neskladnosti z Ustavo ali zakonom ter druge podatke, ki jih določi poslovnik Ustavnega sodišča (prvi in drugi odstavek 24. člena in 24.b člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).

3.Pobudnica je posplošeno navedla, da se ukvarja z dejavnostjo samozaložbe, kjer so "predstavitve knjig pogojene" z odloki. Prvi izpodbijani odlok sam po sebi ne učinkuje neposredno, druga dva odloka pa naslavljata širšo problematiko storitvene gospodarske oziroma kulturne dejavnosti, zato bi morala pobudnica očitke konkretizirati tako v razmerju do upoštevnih določb iz odlokov kot tudi glede tam določenih spornih ukrepov z dejanskim vplivom na njeno dejavnost. Ker pobudnica ni izkazala neposrednega pravnega učinka oziroma ni navedla spornih določb, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik