Jedro

S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa (odvzema dovoljenja) ni mogoče uspešno utemeljiti izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, ker trditve take narave same zase ne utemeljijo nastanka težko popravljive škode. Drugačno razumevanje pogoja nastanka težko popravljive škode bi pomenilo, da je v primeru, ko se ugotovi, da subjekt nadzora ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, treba začasno odredbo vedno izdati za čas do odločitve o glavni stvari v upravnem sporu. Izdajanje začasnih odredb po takem avtomatizmu pa bi izvotlilo določbe ZZavar-1 o izvajanju nadzora nad zakonitostjo izvajanja poslov zavarovalnega zastopanja na zavarovalniškem trgu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju toženka) 40109-25/2022-14 z dne 11. 1. 2023, s katero je ugotovila, da je podan razlog iz 9. točke osmega odstavka 561. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja tožniku kot zavarovalnemu zastopniku, ki ga je pridobil z odločbo toženke 30220-2167/04-4 z dne 20. 12. 2004, zaradi hujših kršitev dobrih poslovnih običajev pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja v odnosu do zavarovalcev s tem, ko je: 1. zlorabil oz. sodeloval pri zlorabi šifre zavarovalnega zastopnika B. B. notranje prodajne mreže Zavarovalnice A. d. d. in pri ponarejanju njegovega podpisa v 12 primerih zavarovalcev na zahtevkih, ki jih navaja, ter zavedel zavarovalce glede vlaganja zahtevkov za predujem zaradi sklepanja novih zavarovalnih polic preko njegove prodajne poti in s tem pridobitve novih zastopniških provizij; 2. na podlagi navedenih spornih zahtevkov za predujem in sklenitve novih zavarovalnih polic po izplačilu predujma oškodoval zavarovalce za izstopne stroške predujma v skupni višini 438,30 EUR ter za dodatne vstopne stroške ob sklepanju novih zavarovalnih polic v skupni višini 438,20 EUR; 3. zlorabil zaupanje zavarovalk C. C. in D. D. pri sklenitvi nove zavarovalne pogodbe ter na prikrit način pridobil njun podpis za vložitev zahtevka za predujem, saj pred sklenitvijo nove zavarovalne pogodbe zavarovalki nista bili nedvoumno seznanjeni o načinu prenosa sredstev iz stare na novo zavarovalno pogodbo oz. o prekinitvi stare zavarovalne pogodbe na podlagi zahtevka za predujem, saj zahtevek za izplačilo predujma ni bil zahtevan z njune strani; 4. ponaredil oz. sodeloval pri ponarejanju podpisa zavarovalca E. E. na dokumentu Zahtevek za izplačilo predujma z dne 20. 12. 2021 ter podpisa na ponudbah za sklenitev naložbenega življenjskega zavarovanja Fleks št. 8705191 in 8705197 z dne 27. 12. 2021 ter jih kot verodostojne dokumente dostavil oz. sodeloval pri njihovi dostavi na Zavarovačlnico A. d. d. (točka 1 izreka). Tožniku je toženka odvzela dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ki ga je pridobil z odločbo toženke 30220-2167/04-4 z dne 20. 12. 2004 (točka 2 izreka). Tožnik je dolžan toženki na navedeni račun v roku 15 od vročitve odločbe plačati pavšalno nadomestilo stroškov za opravljanje nadzora v višini 294,00 EUR, v primeru zamude s plačilom nadomestila pa tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti plačila nadomestila do plačila (točka 3 izreka).

2. Tožnik je s tožbo vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe in predlagal, naj sodišče zadrži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker tožnik ni uspel izkazati težko popravljive škode in da z izdajo predlagane začasne odredbe ne bo prizadeta javna korist kot pogojev za začasno odredbo iz 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

4. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno temu pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožnik je v konkretnem primeru zahteval izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, po katerem sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8. Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Ta mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva. Dejstva, na katerih bi lahko sodišče utemeljilo ugotovitve o neposredno grozeči škodi in njeni težki popravljivosti, so zato pravno pomembna dejstva, ki jih mora navesti stranka v okviru svojega trditvenega bremena.1

9. S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa (odvzema dovoljenja) ni mogoče uspešno utemeljiti izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, ker trditve take narave same zase ne utemeljijo nastanka težko popravljive škode. Drugačno razumevanje pogoja nastanka težko popravljive škode bi pomenilo, da je v primeru, ko se ugotovi, da subjekt nadzora ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, treba začasno odredbo vedno izdati za čas do odločitve o glavni stvari v upravnem sporu. Izdajanje začasnih odredb po takem avtomatizmu pa bi izvotlilo določbe ZZavar-1 o izvajanju nadzora nad zakonitostjo izvajanja poslov zavarovalnega zastopanja na zavarovalniškem trgu.2 To ni sprejemljivo, saj očitno in na prvi pogled nasprotuje javnemu interesu, ki se varuje prav z nadzorom in izrečenimi ukrepi.

10. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, česar pritožnik konkretizirano niti ne izpodbija, da v predlogu za izdajo začasne odredbe ni navedel konkretnih podatkov glede obsega opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja in svojega položaja na trgu, zlasti ob tem, da mu je že pred izdajo sporne odločbe toženke prenehala pogodba z zavarovalnico, za katero je opravljal posle zavarovalnega zastopanja. Prav tako ni predložil dokazov. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnik ni zmogel svojega trditvenega (in dokaznega) bremena v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode, ki bi nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta. Zaradi neizkazanosti tožnikovega položaja kot zavarovalnega zastopnika, ki ga izpodbijani akt toženke sploh zadeva in vanj posega, tudi navajanje preživninskih obveznosti ne more pripeljati do drugačnega zaključka.

11. Pravica do svobode dela iz 49. člena Ustave RS ne zagotavlja, da ima posameznik pravico do opravljanja točno določenega poklica. Ta pravica zagotavlja predvsem pravico do proste izbire zaposlitve (poklica) in do enakih možnosti za njegovo dosego pod pogojem, da oseba izpolnjuje zahtevane pogoje za zasedbo nekega delovnega mesta. Z izrečenim ukrepom se torej ne prepoveduje, da pritožnik opravlja poklic na delovnih mestih, za katere sicer izpolnjuje pogoje.

12. Hipotetične posledice o nezmožnosti kandidiranja za delovno mesto v bankah in zavarovalnicah ne zadostujejo za izdajo začasne odredbe. Škoda, ki se jo z začasno odredbo želi odvrniti, mora biti resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa je ni mogoče drugače, kot le z zadržanjem izpodbijanega upravnega akta.3

13. Ob upoštevanju navedenega in ker so ostale pritožbene navedbe tako pavšalne (npr. glede citiranih odločb Ustavnega sodišča ni jasno, katera stališča izpodbijanega sklepa pritožnik z njimi napada), da nanje niti ni mogoče konkretno odgovoriti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. v zvezi s prvi odstavkom 82. člena ZUS-1; I. točka izreka).

14. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1; II. točka izreka).

1 Prim. VSRS Sklep I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022. 2 Prim. VS RS sklep V Up 2/2022 z dne 4. 8. 2022. 3 Prim. VS RS sklep I Up 96/2019 z dne 4. 6. 2019.