Jedro

Pogodba o revolving kratkoročnem kreditu v notarskem zapisu ni primeren izvršilni naslov za izvršbo, ker ji manjka obseg izpolnitve obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep se spremeni tako, da izrek glasi: Ugovoru dolžnika se ugodi, sklep o izvršbi z dne 11. 2. 2011 se razveljavi in se zavrne upnikov predlog za izvršbo z dne 10. 2. 2011. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 1.486,00 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 1.546,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor kot neutemeljen (I. točka izreka). Nato je sklenilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so v izvršilnih naslovih, ki sta podlaga za izvršbo, to je neposredno izvršljiv notarski zapis notarja S. R. SV 756/08 z dne 12. 11. 2008 in notarke N. K. SV ..., jasno določeni stranki, predmet, vrsta in obseg obveznosti. Iz izvršilnih naslovov nesporno izhaja, da je upnica odobrila dolžniku revolving kredit v višini 442.000,00 EUR in največ toliko z obrestmi bi dolžnik dolgoval upnici v skladu z izvršilnim naslovom. Obveznost dolžnika ne more preseči najvišjega odobrenega zneska s pripadki. Lahko bi dolgoval manj, če bi koristil manj kredita.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da razlogovanje sodišča popolnoma spregleda navedbe dolžnika, da obseg obveznosti dolžnika ni razviden v notarskih zapisih. V ugovoru je navajal, da gre za pogodbo o revolving kreditu, kar pomeni, da pride do črpanja kredita (ali tudi ne) v enem ali več zneskih po predhodni enodnevni najavi ter do vračanja v enem ali več zneskih prav tako po predhodni enodnevni najavi. Ker pri pogodbah (o okvirnem kreditu, odobritvi limita na transakcijskem računu, revolving kreditu, maksimalnem stanju obveznosti, izdaji garancij itd.) terjatev ni določena, ni možno pridobiti izvršilnega naslova, saj obseg obveznosti ni razviden. Sklicuje se na pravno teorijo, po kateri ni ovira za pridobitev neposredne izvršljivosti pri pogodbah okoliščina, da vsebujejo bodoče pogojne terjatve, temveč dejstvo, da je nedoločen obseg terjatev. Za omenjene pogodbe je značilno, da v času sklenitve pogodbe ni znano v kolikšni višini bo kreditojemalec črpal kredit ali ga sploh bo.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje: notarskega zapisa notarja S. R. SV ... z dne 12. 11. 2008 (priloga ...) in notarke N. K. SV ... z dne 29. 10. 2009 (priloga ...). Upnik je v odgovoru na ugovor dolžnika pojasnil, da je zaradi jasnosti priložil predlogu za izvršbo tudi notarski zapis SV ..., čeprav to ne bi bilo potrebno, saj je neposredno izvršljivost za celotno terjatev pridobil z notarskim zapisom SV ... (l. št. ... spisa).

Notarski zapis je po materialnem pravu lahko izvršilni naslov, če je izvršljiv (20.a člen ZIZ) in primeren za izvršbo (21. člen ZIZ). V tem primeru je (bilo) sporno, ali sta notarska zapisa primerna za izvršbo, kajti po ugovornih trditvah dolžnika naj bi manjkal zlasti obseg izpolnitve obveznosti.

Po notarskem zapisu notarke N. K. SV 2668/2009 pogodbe o revolving kratkoročnem kreditu št. 226/07, dodatkov številka 1, 2, 3 in 4 ter sporazuma o zavarovanju denarne terjatve: (-) je dal upnik dolžniku in ta je sprejel revolving kratkoročni kredit v znesku 442.000,00 EUR, (-) je dolžnik lahko črpal revolving kratkoročni kredit v enem ali več zneskih do višine odobrenega kredita v znesku 442.000,00 EUR, (-) je dal upnik na razpolago dolžniku revolving kratkoročni kredit pod naslednjimi pogoji: datum črpanja: po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja, po dispoziciji dolžnika in v okviru razpoložljivih sredstvih upnika od 12. 11. 2007 vendar najkasneje do 10. 5. 2008, način črpanja: v enem ali več zneskih, po predhodni enodnevni najavi, prvo nakazilo na TRR dolžnika, nato nakazila na komisijski račun za stranke pri upniku po predhodnem soglasju upnika, način vračila kredita: po dispoziciji dolžnika, po predhodni enodnevni najavi vračila, v enem ali več zneskih, vendar najkasneje do 11. 5. 2008, končni rok vračila: 11. 5. 2008 (prvi člen pogodbe).

Zlasti na določbo o črpanju in vračilu kredita v pritožbi utemeljeno opozarja dolžnik. Z dodatki 1-4 k pogodbi o revolving kratkoročnem kreditu sta stranki spreminjali datum črpanja, način črpanja, način vračila glavnice, končni rok vračila, obrestno mero, način obračuna obresti, način plačila obresti. Vendar v času sklenitve nista določili, v kolikšni višini je (bo) kreditojemalec črpal kredit. Možno je, kot je v odgovoru na ugovor zatrjeval upnik in mu je sledilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da bi dolžnik v skladu z izvršilnim naslovom dolgoval upnici največ toliko in da obveznost ne more preseči najvišjega odobrenega zneska, da bi lahko dolgoval manj, če bi koristil manj kredita. Vendar to predvidevanje ne nadomešča izrecnega soglasja volje dolžnika, da soglaša z neposredno izvršljivostjo celotnega odobrenega oziroma domnevno izplačanega zneska. Upnik se je v predlogu za izvršbo in v odgovoru na ugovor dolžnika skliceval na stanje terjatev z dne 3. 2. 2011 (priloga ...), vendar tudi ta listina ni izvršilni naslov, saj ni bila sestavljena v predpisani obličnosti pred notarjem. Sestavil jo je sam upnik brez sodelovanja dolžnika, torej brez njegovega soglasja z neposredno izvršljivostjo za višino v stanju terjatev.

Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja na stališče pravne teorije glede posebnih bančnih poslov, ki omogočajo večno fleksibilnost pri črpanju in vračanju sredstev v skladu s potrebami uporabnika. Za pogodbo o kratkoročnem posojilu (revolving) je značilno, da so predmet pogodbe bodoče terjatve, katerih nastanek in obseg je negotov. Vendar ovira za neposredno izvršljivost tovrstne pogodbe v obliki notarskega zapisa ni okoliščina, da vsebuje bodočo pogojno terjatev, temveč dejstvo, da je nedoločen obseg terjatve. Za pogodbo je značilno, da v času sklenitve pogodbe ni znano, v kolikšni višini bo kreditojemalec kredit črpal in v trenutku sklenitve ni bilo mogoče vedeti in s tem določiti kolikšna bo kreditojemalčeva obveznost in tega ni mogoče povezati s soglasjem za izvršljivost (tako: V. Rijavec, Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo št. 7/2010, stran 1143 in nasl.). Na podlagi takšne pogodbe o kratkoročnem posojilu (revolving) je upnik vložil predlog za izvršbo.

Stranki sta v zadnjem dodatku št. … v notarskem zapisu (za tem sta sklenila še dodatek št. ... z dne 29. 4. 2010 in št. 6 z dne 26. 5. 2010, priloga ..., ki nista v notarskem zapisu) sicer ugotovili, da črpanje kredita ni več mogoče (druga alineja prvega člena), vendar to ne pomeni, da je dolžnik v času sklenitve notarskega zapisa soglašal z neposredno izvršljivostjo za celotni odobreni znesek in da je (bo) v njem črpal kredit. Notarskemu zapisu kot izvršilnemu naslovu manjka obseg izpolnitve obveznosti dolžnika, kar je eden od pogojev za njegovo primernost po prvem odstavku 21. člena ZIZ. Na to je utemeljeno opozarjal dolžnik že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ponavlja v pritožbi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno zaključilo, da sta priložena notarska zapisa primerna za izvršbo, kar mu utemeljeno očita dolžnik v pritožbi. Zmotno je presodilo listine, njegova odločba se je opirala samo na te dokaze. Sodišče druge stopnje glede na to ni razveljavilo sklepa sodišča prve stopnje in zadeve ni vrnilo v novo sojenje, temveč je ugodilo pritožbi dolžnika in spremenilo izrek izpodbijanega sklepa tako, da je ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo upnikov predlog za izvršbo (druga alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Upnik je dolžniku neutemeljeno povzročil stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in v njem je uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Posledično je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev o stroških. Dolžniku je priznalo nagrado pooblaščenega odvetnika za: sestavo ugovora 1.185,00 EUR (tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), 20 % DDV, sodna taksa za ugovor 40,00 EUR, skupaj 1.486,00 EUR. Ni priznalo izdatkov za fotokopije in tiskanje po tar. št. 6000 ZOdvT, ker niso zajemale več kakor 100 strani, šlo je le za splošne stroške poslovanja, ki so po opombi 6 (1) zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik. Odločitev o obrestih od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. Upnik je dolžniku neutemeljeno povzročil tudi stroške tega pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ), poleg tega je dolžnik uspel s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Zato mu mora upnik povrniti stroške tega pritožbenega postopka, ki zajemajo: nagrado pooblaščenega odvetnika za sestavo pritožbe 1.185,00 EUR (tar. št. 3468 ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), 20 % DDV, sodna taksa za pritožbo 100,00 EUR, skupaj 1.546,00 EUR. Sodišče druge stopnje ni priznalo izdatkov za fotokopije in tiskanje po tar. št. 6000 ZOdvT, ker niso zajemale več kakor 100 strani, šlo je le za splošne stroške poslovanja, ki so po opombi 6 (1) zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik. Odločitev o obrestih od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.