Jedro

Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sodbe se zavrže. II. V ostalem se pritožba (zoper II. in III. točko izreka) zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje dne ... 2007 umrlega J. Z. in dne ... 2017 umrle M. Z., spada nepremičnina parc. št. 770/1 k.o. X do celote, pri čemer v zapuščino po pokojnem J. Z. spada delež do 1/2 nepremičnine (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem J. Z. spadajo denarna sredstva v skupni višini 6.074,61 EUR, in sicer znesek odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (S. J.) v višini 5.007,51 EUR, ki ga je Zavarovalnica A., d.d., nakazala na bančni račun M. Z. (prej prve tožene stranke) in znesek 1.067,10 EUR, ki ga je 21. 3. 2007 M. Z. dvignila iz bančnega računa št. ... (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da dolžna povrniti toženi stranki 520,92 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje, izrecno tudi zoper odločitev v prvi točki izreka, iz vseh v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov. Graja odločitev sodišča, ker ni upoštevalo njenega predloga za preklic obravnave zaradi smrti matere, ko je bila pretresena in sovražno šikanirana do te mere, da se ji je narušilo duševno ravnovesje, kasneje pa je pridobila tudi zdravniško opravičilo. V odsotnosti tožnice je svoje stroške priglasila le toženka, tožeča stranka te možnosti ni imela. Toženka je priglasila stroške prihodov iz ... 13. 12. 2016 in 14. 3. 2017, čeravno ni z ničemer dokazala, da drugih opravkov ni imela. Toženka je na podlagi smrtovnice umrle M. Z. izvedla prepis lastništva po pogodbi o preužitku in se vpisala kot lastnica do 1/1, torej v tem delu preprečila preizkus sodbe na uveljavitev deleža tožene stranke po pokojnem J. Z. pred pravnomočnostjo te sodbe. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja jasen zaključek in ni upoštevano dokazovanje tožeče stranke v delu, ki se nanaša na cenilno poročilo, s katerim je jasno dokazano, da gre za dva nova objekta. Sodišče ob tem ni razčlenilo, koliko sta vredni nepremičnini v odnosu na zemljišče in je prezrlo tudi visoko stopnjo zanemarjenosti objektov. Zato je okrnjen izrek sodbe v točki I., zaradi nasprotujočih dejstev v obrazložitvi se ga ne da preizkusiti. Glede zavrnitve zahtevka, da v zapuščino po pokojnem J. Z. spadajo denarna sredstva, iz vseh navajanj tožeče stranke, ki je neuka stranka, jasno izhaja, da si je M. Z. z nakazilom 5.007,51 EUR s strani Zavarovalnice A., d.d. na svoje ime in na svoj račun vzela darilo na račun zapustnika, ki denarja zase ni niti videl niti porabil, verjetno o tem ni bil niti obveščen. To je šteti po prvem odstavku 46. člena ZD za darilo, ki si ga je vzela M. Z. Ni jasno, zakaj sodišče ni sledilo tožbeni zahtevi, da se pribavijo bančna pooblastila in pooblastilo Zavarovalnice A., d.d., da je bila na podlagi pisne volje J. Z. nakazana odškodnina na račun M. Z., ki ni dokazala, da je denar porabila pred smrtjo moža. Na podlagi pomanjkljivih ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložen zgolj za znesek 1.067,10 EUR, ne pa tudi za 5.007,51 EUR. Odločitev o stroških postopka je napačna, saj sodišče tožnice kot neuke stranke ni nikoli pozvalo na priglasitev stroškov, ki jih je priznalo toženi stranki na obravnavi 15. 12. 2017 v odsotnosti tožeče stranke.

3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba zoper ugodilni del sodbe (I. točka izreka) ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba med ostalim ni dovoljena v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist1. 6. Tožnica je v celoti uspela s tožbenim zahtevkom v delu, v katerem je zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje njenega pokojnega očeta J. Z. in matere M. Z. sodi nepremičnina parc. št. 770/1 k.o. X do celote, pri čemer gre v zapuščino po pokojnem očetu 1/2 te nepremičnine. Tožnica je bila namreč v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu J. Z., zaradi spora o obsegu zapuščine, napotena na pravdo zoper sodedinji, mater M. Z. in sestro J. B. Na obstoj pritožbenega interesa nimajo vpliva trditve pritožnice o nedopustnem ravnanje toženke po smrti matere pravdnih strank (bivše prve toženke M. Z.) v zemljiškoknjižnem postopku in njena vknjižba lastninske pravice na sporni nepremičnini na podlagi pogodbe o preužitku. Prav tako ni pomembno nestrinjanje pritožnice z delom obrazložitve sodbe, s katero je bilo njenemu tožbenemu zahtevku ugodeno. Ker tožnica z odločitvijo v I. točki izreka sodba ni v ničemer prikrajšana niti oškodovana, saj je v tem delu v celoti uspela s svojim zahtevkom in se njen pravni položaj z odločitvijo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, ji pravnega interesa za pritožbo ni mogoče priznati. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP.

7. Tožnica je v tožbi zahtevala, da v zapuščino po pokojnem očetu sodijo denarna sredstva, in sicer v pritožbenem postopku sporno nakazilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega v znesku 5.007,51 EUR, ki ga je Zavarovalnica A, d.d., potrditvah tožnice nakazala na bančni račun njene matere M. Z. (v tožbi prve toženke, ki pa je med postopkom umrla, njeni zakoniti dedinji sta hčerki tožnica in druga toženka). Iz tožbenih in kasnejših trditev tožnice še izhaja, da je navedeni znesek del zapuščine po pokojnem očetu zato, ker je bil nakazan na bančni račun matere in ker ona za prehod lastništva ni dokazala nobene pravne podlage. Zaslišana kot stranka je tožnica še izpovedala, da oče s to odškodnino ni razpolagal in je ni porabil zase, zato jo zahteva s tožbo. Tudi prvostopenjsko sodišče je na podlagi listin v spisu (priloga A7) ugotovilo, da je bil pokojni J. Z. upravičenec do odškodnine, ki jo je Zavarovalnica A., d.d., 23. 5. 2006 (to je devet mesecev pred njegovo smrtjo), zanj nakazala na bančni račun njegove žene M. Z. Dodatne poizvedbe pri banki in zavarovalnici o tem so zato nepotrebne. A navedena ugotovitev tudi po oceni pritožbenega sodišča še ne zadostuje za zaključek, da sporni denarni znesek sodi v zapuščino po pokojnem, češ da pokojna mati pravdnih strank ni dokazala, kdaj in za kaj ga je porabila. Sicer pa tožnica v pritožbi navaja in trdi drugače, namreč, da naj bi pokojna mati z nakazilom odškodnine na svoj račun prejela darilo od pok. moža, ki se po 46. členu Zakona o dedovanju (ZD) zakonitemu dediču vračuna v njegov dedni delež. Ker je to novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni dopustno uveljavljati (prvi odstavek 337. člena ZPP), v kolikor pritožnik ne izkaže, da tega dejstva brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, sodišče druge stopnje nanj ni dolžno odgovarjati.

8. Pravilna in v skladu z določbo 154. in 155. člena ZPP je odločitev o povrnitvi stroškov postopka. Tožnica ni pravočasno uveljavljala povrnitve stroškov postopka skladno z določbo 163. člena ZPP. Zadnjega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi jo sodišče prve stopnje opozorilo na procesne pravice v zvezi z povrnitvijo stroškov postopka, se ni udeležila in tudi ni podala utemeljenega predloga za preložitev glavne obravnave (prizadetost zaradi smrti matere, s katero je bila v hudih in dolgoletnih sporih, gotovo ni bil tak razlog), pri čemer jo je prvostopenjsko sodišče posebej obvestilo, da ne bo preklicalo naroka niti prekinilo postopka (list. št. 222 spisa). Tožnica se v zvezi s tem glede na vse okoliščine tega primera tudi neutemeljeno sklicuje, da bi jo morala sodnica še posebej opozoriti (kot neuko stranko) na njene pravice, kar sicer pomeni kršitev načela pomoči prava nevešči stranki iz 12. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili tožnici kot upravičenki do izredne brezplačne pravne pomoči v obravnavani zadevi dodeljeni dve pooblaščenki, najprej odvetnica V. B., ki jo je sodišče na predlog tožnice s sklepom razrešilo dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči, nato pa še odvetnica A. B., ki je bila prav tako s sklepom sodišča prve stopnje razrešena na predlog tožnice. Iz obrazložitve sklepa Bpp 491/2011 izhaja, da so bili vsi razlogi za razrešitev na strani tožnice, zaradi česar ji upoštevaje določbe ZBPP nadaljnja brezplačna pravna pomoč ni bila več odobrena. Neutemeljeno se tožnica pritožuje tudi zoper odmero pravdnih stroškov. Toženka je bila vabljena na prvi narok za glavno obravnavo 13. 12. 2016 z vabilom za zaslišanje in se ga je udeležila, prav tako kot glavne obravnave 14. 3.2017. Zato je upravičena do povrnitve potrebnih potnih stroškov v skladu z določili Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Pritožnica nima prav, ko vztraja, da bi morala toženka za upravičenost do povrnitve stroškov dokazati, da takrat ni imela drugih opravkov Novem mestu.

9. Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu (glede odločitve v II. in III. točki izreka) zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP ter 353. člen ZPP).

1 Več o tem Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, III. knjiga, komentar k 343. členu.