Jedro

Tožničina prošnja je po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru številka Bpp 1060/2023 z dne 11. 7. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica 27. 6. 2023 pri organu za BPP vložila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo višjega sodišča.

3.Organ za BPP je prošnjo štel kot nepopolno, saj prosilka ni navedla dovolj podatkov in predložila listin, potrebnih za presojo izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj ni navedla razloga, zakaj želi vložiti predlog za dopustitev revizije, niti ni navedla, zoper katero sodbo želi vložiti predlog za dopustitev revizije oziroma ni predložila kopije sodbe. Organ za BPP je prosilko 29. 6. 2023 pozval k dopolnitvi prošnje, ji za to določil 5 dnevni rok in jo opozoril na posledico zavrženja prošnje, če pomanjkljivosti ne bo odpravila skladno s pozivom.

4.Rok za dopolnitev prošnje je potekel 10. 7. 2023. Prosilka je 4. 7. 2023 predložila kopijo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpp 157/2022 z dne 14. 4. 2023 in kopijo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1371/2018-III z dne 7. 7. 2021 ter dopis odvetnika T. T. z dne 13. 6. 2023.

5.Organ za BPP je ocenil, da takšna dopolnitev prošnje ni ustrezna, saj prosilka ni navedla razlogov, zaradi katerih želi vložiti predlog za dopustitev revizije, za kar je bila izrecno pozvana, pri čemer se je skliceval na prvi odstavek 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navedel je še, da od prosilca, četudi je prava neuka stranka, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom, ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Ker prosilka ni podala prav nobenih navedb v zvezi z razlogi, zaradi katerih želi vložiti predlog za dopustitev revizije, je njena prošnja za dodelitev BPP nepopolna. Tako je zaključil, da prosilka svoje prošnje ni dopolnila v skladu s pozivom z dne 29. 6. 2023, zato je ta nepopolna in jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.

6.Zoper takšno odločitev je tožnica vložila tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odpravi in ugotovi, da je tožnica upravičena do BPP oz. da se podredno zadeva vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7.V tožbi navaja, da je na poziv sodišča pravočasno podala pojasnila, zakaj potrebuje pravnega strokovnjaka glede vložitve izrednega pravnega sredstva ter priložila sodno odločbo prve in druge stopnje, kot je bilo zahtevano. Meni, da ne obstaja zakonska podlaga za zavrženje zahteve, saj je bila njena vloga popolna.

8.V izpodbijanem sklepu sodišče ne pojasni, kaj oz. na kakšen način bi morala kot prava neuka oseba prošnjo dopolniti. S tem ji je odvzelo pravno varstvo in kršilo temeljno zajamčeno pravico do pravnega sredstva (25. člena Ustave RS). Navedba organa za BPP, da ni uspela navesti razlogov, zaradi katerih želi vložiti predlog, je nesmisel oz. nezakonita in pavšalna ocena. Organ za BPP namreč ni Vrhovno sodišče RS, ki bo lahko ocenilo, ali je predlog za dopustitev revizije ustrezen ali ne. Prav tako tožnica ni pravni strokovnjak, da bi službi za BPP pojasnjevala razloge predloga za dopustitev revizije, saj se to verjetno navaja v samem predlogu, ki ga sestavi pravni strokovnjak oz. dodeljeni odvetnik. S tem je podana tudi kršitev 22. člena Ustave RS. Odločitev predstavlja kršitev ustavno zajamčenih pravic in odvzem pravnega varstva, ki ji pripada. Gre tudi za kršitev človekovih pravic, saj je bila obravnavana neenakopravno in ji je bila odvzeta pravica do pravnega varstva oz. pravnega sredstva. Kot razloge, zakaj je potrebna vložitev predloga za dopustitev revizije oz. zakaj potrebuje BPP, je pojasnila, da se ne strinja z odločbo Višjega sodišča in da jo v celoti izpodbija, prav tako pa še ni potekel rok glede predloga za dopustitev revizije. Obrazložitev sodišča, da ni pojasnila razlogov glede vložitve predloga izrednega pravnega sredstva je napačna in neutemeljena.

9.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

10.Tožba je utemeljena.

11.Predmet presoje v konkretnem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bila zavržena tožničina prošnja za dodelitev BPP kot nepopolna.

12.Tožena stranka je ocenila, da tožničina vloga ne vsebuje vseh potrebnih podatkov in listin, potrebnih za presojo izpolnjevanja objektivna pogoja za dodelitev BPP, s tem pa ni popolna in je zahtevala z dopisom njeno dopolnitev. Nadalje je štela, da pravočasna dopolnitev tožničine prošnje za BPP ni bila ustrezna, ker prosilka ni navedla razlogov, zaradi katerih želi vložiti predlog za dopustitev revizije, zato je njeno vlogo kot nepopolno zavrgla v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

13.Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP iz razloga, ker v svoji prošnji tudi po pozivu tožene stranke k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP te ni dopolnila v skladu z napotki in sicer, da bi navedla razloge za vložitev predloga za dopustitev revizije.

14.Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna BPP; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med slednje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP); razen za BPP za pravno svetovanje, ki se dodeli brez ugotavljanja tega pogoja (peti odstavek 24. člena ZBPP).

15.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. V tej zadevi je relevantna določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov), vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Sestavine vloge za odločanje o pravici do BPP so določene v 32. členu ZBPP, in sicer mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih, še podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega BPP, ki se zaproša. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev BPP navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev BPP.

16.Kot izhaja iz vsebine izpodbijanega sklepa tožene stranke, je tožnica vložila vlogo za dodelitev BPP (na predpisanem obrazcu), ki jo je tožena stranka ocenila kot nepopolno, kar je po presoji sodišča pravilno, saj vloga ni vsebovala konkretnih podatkov o zadevi, in jo je zato pravilno pozvala na njeno dopolnitev.

17.Sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

18.Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnica pravočasno v danem roku tožene stranke svojo vlogo popravila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem bo na podlagi prošnje in njene dopolnitve v skladu z ZBPP vsebinsko obravnavala in odločila o njeni prošnji za dodelitev BPP. Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (prva alineja drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS III U 152/2018 z dne 27. 8. 2018 in I U 123/2023-10 z dne 23. 3. 2023.

Zveza

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32, 32/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 66/1, 67, 67/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.