Jedro

Glede na novejše stališče, ko je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, to pomeni, da je v obravnavanem primeru datum, ki ga je treba upoštevati, dan oddaje pošiljke na pošto, torej 15. 4. 2022, in ne dan prejema prošnje, torej 19. 4. 2022. To pomeni, da bi tožnici pripadala BPP za dejanja opravljena že od 16. 4. 2022 dalje.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe temelji sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Brežicah. Temu tožnica v tožbi ne ugovarja. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnica v odgovoru na poziv ni navedla nobenega od razlogov iz 55. člena ZIZ (in ne predložila nobenega dokaza), ki bi preprečeval izvršbo. Ugovornih razlogov, ki bi po določbah ZIZ preprečevali izvršbo, tožnica ni izkazala, prav tako ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajala verjetnost njihovega obstoja. Z navedbami, da je tožnica zaposlena, a prejema nizko mesečno plačo, da je tožničin mož brezposeln in upravičen do denarne socialne pomoči, ne more uspeti v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za BPP za vložitev ugovora v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah I 32/2022, za zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka, vključno s postopkom mediacije. Glede na določbo 4. alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je toženka tožnico pozvala na dopolnitev prošnje z navedbo razlogov za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah. Tožnica je prošnjo dopolnila s predložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Iz ugovora izhaja, da upnik neutemeljeno zahteva izselitev dolžnikov iz nepremičnine, katerih solastnika in posestnika sta dolžnika (tožnica in njen partner A. A.), da je izrek sklepa premalo specificiran in kot tak nejasen in nerazumljiv, da ne vsebuje zakonsko opredeljenega izvršilnega sredstva, da so po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) opredeljena izvršilna dejanja po izvršitelju, o čemer sklep nima odločilnih razlogov. V nadaljevanju ugovora tožnica pojasnjuje, da je sklep neživljenjski, saj imata s partnerjem dve šoloobvezni hčerki in bi jih izselitev iz njihovega edinega bivališča pahnila v eksistenčno stisko, družina pa ima na podlagi 210. člena ZIZ pravico stanovati v hiši še tri leta od njene prodaje. Toženka ugotavlja, da iz sklepa o izvršbi I 32/2022 z dne 23. 3. 2022 in predloga za izvršbo izhaja, da je bila izvršba vložena na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah I 305/2019 in da sta dolžnika, tožnica in A. A., dolžna izprazniti nepremičnino, ki je bila na prvi spletni dražbi dne 22. 6. 2021 prodana za izklicno ceno 59.808,54 EUR. Ob upoštevanju 8. člena ZBPP toženka ugotavlja, da tožnica nima nobenega dokazila o obstoju razlogov za vložitev ugovora zoper sklep izvršbi. Hkrati toženka ugotavlja, da je tožnica prosila za dodelitev BPP, in sicer za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 23. 3. 2022, ki ga je na sodišče vložila 19. 4. 2022, to je na dan prejema prošnje za BPP. Dodelitev BPP bi bila v navedenem primeru v nasprotju z določili drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Prošnjo tožnice je zato potrebno zavrniti tudi iz tega razloga.

2. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in pojasnjuje, da se po ZBPP pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilke in upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za odobritev BPP. Tožnica je prošnjo za dodelitev BPP vložila priporočeno dne 15. 4. 2022. Ker v Sloveniji velja oddajna teorija, bi morala toženka odobriti BPP od 16. 4. 2022 dalje. Stališča, da je bila prošnja za BPP prejeta na isti dan, kot je bil vložen ugovor na sodišče, in da zato tožnici ni mogoče dodeliti BPP, posledično ni mogoče sprejeti. S takšnim načinom razlage bi prišli do absurdne situacije in do hudih kršitev pravice do sodnega varstva. Tožnica izpolnjuje tako subjektivni kot tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP. Tožnica je verjetno izkazala obstoj razloga za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je priložila vse ustrezne dokumente. Tožničin mož je brezposeln in upravičen do denarne socialne pomoči, tožnica pa je sicer zaposlena, a prejema nizko mesečno plačo. Ker tožnica nima ustreznega strokovnega znanja, da bi se lahko zastopala v postopku, potrebuje strokovno pomoč, saj je zadeva za tožnico izjemnega pomena. Stališče toženke, da tožnica nima nobenega dokaza o obstoju razlogov za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 23. 3. 2022, ne drži. Sploh pa presoja uspeha v postopku ni v domeni strokovne službe za BPP, temveč pri sodišču, ki primarno odloča o samem izvršilnem postopku. Odločitev toženke je v nasprotju z 22. členom Ustave RS, ker tožnici preprečuje uresničitev pravice do enakega varstva pravic v izvršilnem postopku ter krši pravico do sodnega varstva in ji onemogoča zastopanje s pomočjo strokovno usposobljenega pooblaščenca. Ker tožnica izpolnjuje objektivni in tudi subjektivni kriterij, bi toženka morala ugoditi njeni prošnji in ji dodeliti BPP. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter tožnici dodeli BPP, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. To pomeni, da stranke ne morejo uspešno uveljavljati prošnje za dodelitev BPP za tiste stroške sodnih postopkov, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje, ter za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, torej za nazaj. Toženka zaključi, da je je tožnica ugovor zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah I 32/2022 vložila dne 19. 4. 2022, tj. istega dne, ko je toženka prejela prošnjo za dodelitev BPP, zato tožnici tudi iz navedenega razloga ne bi bilo mogoče priznati pravne pomoči. Navedeno po presoji sodišča ne drži. 6. Prvi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok. Po drugem odstavku istega člena velja, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje vloge na pošto. Starejša sodna praksa1 je štela, da se navedeno pravilo pri 11. členu ZBPP ne uporablja. Prvi odstavek 68. člena ZUP naj bi se nanašal zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku, ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Kot dan vložitve prošnje se je tako štel tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto. Z novejšo sodno prakso2 pa je bilo zavzeto stališče, da je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, saj 11. člen ZBPP določa zgolj, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Ker ZBPP nima posebnih določb o načinu štetja rokov, je treba v navedenem za vsako vlogo uporabiti določilo 68. člena ZUP, saj bi nasprotna interpretacija omogočala neenakopravno obravnavo vlagateljev in tudi dopuščala arbitrarnost posameznemu organu na različnih sodiščih, zaradi česar bi bili vlagatelji posameznih vlog na ta način v neenakopravnem položaju.

7. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP prejela 19. 4. 2022, tožnica pa v tožbi navaja, da je prošnjo na pošti oddala priporočeno 15. 4. 2022, za kar predloži tudi potrdilo. Glede na zgoraj pojasnjeno novejše stališče, ko je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, to pomeni, da je v obravnavanem primeru datum, ki ga je treba upoštevati, dan oddaje pošiljke na pošto, torej 15. 4. 2022, in ne dan prejema prošnje, torej 19. 4. 2022. To pomeni, da bi tožnici pripadala BPP za dejanja opravljena že od 16. 4. 2022 dalje. Posledično sodišče ugotavlja, da zaključek toženke, da tožnici ne bi pripadala BPP iz razloga, ker je prošnjo za dodelitev BPP vložila istočasno kot ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi česar bi bila dodelitev BPP v nasprotju z določili drugega odstavka 11. člena ZBPP, ni pravilen.

8. Kljub temu sodišče pritrjuje toženki, da tožnica pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjuje. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Ker je v obravnavanem primeru tožnica prosila za dodelitev BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah I 32/2022 z dne 23. 3. 2022, pa je toženka pravilno upoštevala 4. alinejo 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

9. Določba 8. člena ZBPP, ki je uvrščena v uvodno poglavje ZBPP, (taksativno) našteva primere v katerih se BPP ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP torej pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo.

10. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe temelji sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah I 32/2022 na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Brežicah I 305/2019. Temu tožnica v tožbi ne ugovarja. Sodišče tudi pritrjuje toženki, da tožnica v odgovoru na poziv ni navedla nobenega od razlogov iz 55. člena ZIZ (in ne predložila nobenega dokaza), ki bi preprečeval izvršbo. Ugovornih razlogov, ki bi po določbah ZIZ preprečevali izvršbo, tožnica ni izkazala, prav tako ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajala verjetnost njihovega obstoja. Z navedbami, da je tožnica zaposlena, a prejema nizko mesečno plačo, da je tožničin mož brezposeln in upravičen do denarne socialne pomoči, ne more uspeti v tem upravnem sporu. Navedbe, da ima izvršilni postopek za tožnico izredno velik pomen, saj bi izselitev iz njihovega edinega bivališča tožnico in njeno družino pahnilo v eksistenčno stisko in da tožnica za postopek nima ustreznega strokovnega znanja, da bi se lahko sama zastopala v izvršilnem postopku, pa na presojo pravilnosti uporabe 4. alineje 8. člena ZBPP nimajo vpliva.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.

13. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Npr. sodbe UPRS I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018, I U 1260/2018 z dne 19. 6. 2018, I U 747/2019z dne 28. 5. 2019. 2 Npr. sodbi II U 321/2020 z dne 16. 12. 2020, II U 83/2021 z dne 5. 5. 2021.