Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je vložila dne 22. 5. 2017, zavrglo kot prepoznega. Ugotovilo je, da je tožena stranka v predlogu za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in v predlogu navedla, da je nov dokaz - dopis MF FURS - pridobila dne 19. 4. 2017. Predlog za obnovo postopka je vložila 22. 5. 2017, kar je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP prepozno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 pravilno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavržeta predloga (tožene stranke) za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 in dne 12. 6. 2017 (I. točka izreka), ki se nanašata na postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodbo opr. št. I Pd 363/2014 z dne 15. 1. 2015, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 50/2016 z dne 20. 10. 2016. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške v zvezi s predlogom za obnovo postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče v utemeljitvi sklepa o zavrženju predlogov za obnovo postopka navedlo, da je tožena stranka dne 19. 4. 2017 prejela dopis FURS, tako da je tega dne nedvomno vedela za dejstva in dokaz, v zvezi s katerim je predlagala obnovo postopka. Po stališču sodišča prve stopnje se je 30 dnevni rok iztekel 19. 5. 2017. Tožena stranka se z utemeljitvijo ne strinja in meni, da je predloga za obnovo postopka vložila pravočasno.

Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka navedla le, da je dne 19. 4. 2017 prejela dopis FURS-a, vendar tega dne še ni nedvomno vedela za nova dejstva in dokaze, v zvezi s katerimi je predlagala obnovo postopka. Šele po preučitvi dopisa in primerjavi dokazov, ki so bili izvedeni v sodnem postopku, je zvedela za dejstva in dokaze, ki bi lahko vplivali, da bi bila izdana sodna odločba v njeno korist. Zagotovo tridesetdnevni rok ni začel teči 19. 4. 2017, kot se navaja. Tožena stranka je dobila dejansko možnost uporabiti dokaze in navajati dejstva, za katere do takrat ni vedela, so pa očitno obstajali, najprej šele po 20. 4. 2017, po preučitvi dopisa in primerjavi dokazov, ki so bili že v sodnem spisu. V dopisu je bilo navedeno, da za obdobje od marca do oktobra 2010, ter od marca do maja 2013 davčni organ sploh ne razpolaga s podatki o izplačilih toženi stranki. Tožena stranka je glede na navedeno potrebovala čas, da je te navedbe preverila in primerjala z dokazi, ki jih je do tedaj imela na voljo in ki ji jih je predložila tožeča stranka v sodni spis. Potrebovala je tudi čas, da ji tožeča stranka, omogoči vpogled v spise in evidence, ter nato še čas, da te podatke in dokaze preuči. Tožeča stranka je dejansko v sodnem postopku zlorabila pravice in s tem nedopustno povzročila toženi stranki nepopravljive krivice iz delovnega razmerja in kršitve temeljnih človekovih pravic, toženo stranko pa spravila v težak ekonomski in socialni položaj. Tožena stranka je prepričana, da je predlog za obnovo postopka vložila pravočasno, znotraj tridesetdnevnega roka, v katerem je dejansko pridobila možnost uporabiti nove dokaze. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka po listinah, ki jih je prejela od FURS-a, se je iztekel 22. 5. 2017, ko je tožeča stranka tudi vložila predlog za obnovo postopka in predložila listine, ki jih je imela tedaj na razpolago, to je dopise FURS.

Šele dne 12. 5. 2017 pa je tožena stranka pridobila neposredno možnost vpogleda v spise pri tožeči stranki, iz katerih je nesporno razvidno, da tožeča stranka ni imela nobene pravne ne dejanske podlage za vložitev tožbe na vračilo plač in stroškov prehrane, kot jih je zahtevala in obračunala v prejšnjem sodnem postopku. Zato je tožena stranka vložila na podlagi teh novih dejstev in dokazov predlog za obnovo postopka še 12. 6. 2017, ter iz tega razloga tudi predlagala vpoglede v evidence in postavitev izvedenca finančne stroke, ker sama ni finančni izvedenec, da bi podala verodostojno razlago listin iz uradnih evidenc tožeče stranke.

Tožena stranka glede na navedeno predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se dovoli obnova postopka, kot je predlagala dne 22. 5. 2017 in dne 12. 6. 2017. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo toženke navaja, da je odločitev prvostopnega sodišča povsem pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedenem v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in da je sprejelo materialno pravno pravilno odločitev.

6. Tožena stranka je podala dva predloga za obnovo postopka, in sicer dne 22. 5. 2017 in 12. 6. 2017, s katerima je vsebinsko uveljavljala obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločitev, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. ZPP v drugem odstavku 395. člena ZPP izrecno določa, da se sme zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena tega zakona, dovoliti obnova samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlog za obnovo postopka se lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma dokazila, kot to določa 6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je vložila dne 22. 5. 2017, zavrglo kot prepoznega. Ugotovilo je, da je tožena stranka v predlogu za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in v predlogu navedla, da je nov dokaz - dopis MF FURS - pridobila dne 19. 4. 2017. Predlog za obnovo postopka je vložila 22. 5. 2017, kar je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP prepozno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 pravilno zavrglo.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka dobila realno možnost uporabiti dokaze in navajati dejstva, za katere do takrat ni vedela, šele 20. 4. 2017, po proučitvi dopisa in primerjavi dokazov, ki so bili že v sodnem spisu. Toženka je v predlogu za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 sama navedla, da kot novo dejstvo in nov dokaz predlaga dopis MF FURS z dne 7. 4. 2017, ki ga je prejela 19. 4. 2017, ki potrjuje, da tožeča stranka za toženko ni redno plačevala plač in prispevkov. 30-dnevni rok je začel teči s prejemom dopisa, nikakor pa ne kasneje, po preteku nekaj dni zaradi dodatnega proučevanja dopisa in drugih dokazov, za kar se zavzema toženka. Za takšno stališče ni nobene podlage, glede na jasno določbo o začetku teka roka po določbi 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP.

9. V drugem predlogu za obnovo postopka z dne 13. 6. 2017 je toženka uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, in v njem navedla, da se je z nepravilnostmi tožeče stranke seznanila šele z vpogledom v evidence FURS dne 12. 5. 20127, prej pa ji vpogled ni bil omogočen. Sodišče prve stopnje je (drugi) predlog kot nedovoljen zavrglo, ker je ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 395. člena ZPP, po katerem se sme obnova iz tega razloga dovoliti samo, če stranka dokazov in dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožena stranka, kot izhaja iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, v prejšnjem postopku ni predlagala vpogleda in pridobitve listin iz uradnih evidenc FURS oziroma DURS, niti postavitve izvedenca finančne stroke, v predlogu za obnovo postopka pa ni navedla razlogov, ki bi jo ovirali pri pravočasni podaji takšnih dokaznih predlogov oziroma ni izkazala, da teh dokazov ni mogla uveljavljati brez svoje krivde. Zato je tudi odločitev sodišča prve stopnje o drugem predlogu za obnovo postopka pravilna, pritožba s tem v zvezi pa neutemeljena.

10. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).