Jedro

Aktivne vojaške osebe v JLA niso upravičene do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj niso plačevale prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpostava republiškega zavoda za zaposlovanje je z odločbo z dne 20.3.1992 zavrnila tožnikov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo z utemeljitvijo, da tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za pridobitev te pravice, ker je izjavo o izstopu iz JLA podal po izteku 3 mesečnega moratorija po Brionski deklaraciji.

Tožnikovo pritožbo zoper to odločbo je tožena stranka zavrnila. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je v 14. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) določeno, da Republika Slovenija zagotavlja aktivnim vojaškim osebam v JLA statusne, socialne in druge pravice, kot so jih imele pred tem, če v določenem roku nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Agresija na Republiko Slovenijo junija 1991 je sicer onemogočila izvajanje te določbe, vendar je predstavljala podlago za odločitev Predsedstva Republike Slovenije in drugih državnih organov, na podlagi katerih so se pripadnikom JLA navedene pravice zagotavljale, če so do 18.7.1991 prestopile v Teritorialno obrambo Republike Slovenije. Osebe, ki so v tem času izstopile iz JLA in niso pristopile k teritorialni obrambi, so se lahko prijavile pri zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, vendar brez pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Glede oseb, ki so zapustile JLA po 18.7.1991, so bile pravice po 14. členu ustavnega zakona varovane, vendar se jim niso zagotavljale. Zato je bilo sprejeto stališče, da se jim v primeru, ko ni realizirana zaposlitev v teritorialni obrambi, zagotavlja socialna varnost, skladno z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92). Tako so te osebe lahko pridobile status brezposelne osebe, vključno s pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, čeprav formalnopravno teh pravic po citiranem zakonu ne bi imele, saj niso plačevale prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Izhajajoč iz stališč in sklepov Skupščine Republike Slovenije sprejetih v zvezi z Brionsko deklaracijo je 7. oktobra 1991 iztekel trimesečni moratorij. Do tega dne so imele aktivne osebe v službi JLA možnost zapustiti službovanje v JLA ter uveljavljati pravice za primer brezposelnosti. Ker je tožnik zahtevo za prenehanje delovnega razmerja pri JLA podal dne 31.10.1991, zahtevo za uveljavljanje pravic za primer brezposelnosti pa 11.12.1991, je tako zamudil materialni rok za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Zoper to odločbo tožene stranke je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da je bil zaposlen kot letalski mehanik v JA v Črni gori. Že pred junijskimi dogodki (leta 1991) so bili vsi Slovenci v JA pod strogim nadzorstvom. Ker je s strani JA vladala informacijska blokada in dezinformiranje, tožnik ni vedel in ni mogel vedeti za odločitve Republike Slovenije o rokih glede izstopa iz JA. Dovoljenja za izhod iz garnizona ni dobil, zahteve za izstop iz JA so se reševale najmanj 4 mesece. Zahtevo za izstop iz JA je podal konec oktobra 1991, ko je njegova enota dobila novo navodilo, da tisti, ki poda izjavo o izstopu iz JA, pridobi pravico do letnega dopusta in s tem izhod iz garnizona. Takoj ko je prišel v Slovenijo se je dne 8.11.1991 prijavil pristojnemu organu za obrambne zadeve. Tožnik meni, da glede priznanja pravic za primer brezposelnosti ni mogoče enačiti tistih delavcev, ki so bili zaposleni v Sloveniji s tistimi, ki so živeli in delali v republikah, sovražnih slovenski osamosvojitvi. Določitev roka 7.10.1991 je protizakonita, saj je oprta le na razna "navodila". Tožnik smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov navedenih v njeni odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je začel veljati 16.2.1991 določa v 2. členu, katere organizacije, delodajalci in druge osebe zagotavljajo sredstva za dejavnosti zaposlovanja in za zagotavljanje pravic iz 1. člena. Ta v 3. odstavku ureja pravice zavarovancev za primer brezposelnosti. V 2. členu ni navedena nekdanja JLA, kot oseba, ki bi zagotavljala sredstva za dejavnosti zaposlovanja in za zavarovanje za primer brezposelnosti. V 14. in 15. členu zakona je določeno, katere osebe so obvezno in katere prostovoljno zavarovane za primer brezposelnosti. Po 14. členu so obvezno zavarovani delavci v delovnem razmerju, v 1. odstavku 15. člena pa so naštete osebe, ki so prostovoljno zavarovane. Aktivne vojaške osebe JLA niso navedene v teh določbah. Tudi iz zakonov, ki so urejali službo v nekdanji JLA, ni mogoče sklepati, da so bile aktivne vojaške osebe JLA zavarovane za primer brezposelnosti po splošnih predpisih - torej po navedenem zakonu Republike Slovenije. Iz navedenih razlogov je, po mnenju sodišča, pravilen sklep tožene stranke, da tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po citiranem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, saj ni plačeval prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Ostali razlogi, ki jih navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi - pod kakšnimi pogoji se je aktivnim vojaškim osebam, ki so zapustile JLA, priznavala pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, čeprav formalno pravno teh pravic po zakonu niso imele - so za sodišče pravno irelevantni, saj je sodišče vezano samo na ustavo in zakone (125. člen ustave).

Ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe tega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) .