Jedro

Če zadeve, glede katerih je tožnik vložil prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ne izpolnjujejo pogojev iz 24. člena ZBPP, ker so očitno nerazumne oziroma ker nimajo verjetnih izgledov za uspeh, jih je nerazumno sprožati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 93/2003-7 z dne 23.4.2003.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.2.2003 (1. točka izreka), tožnika pa oprostilo plačila sodnih taks (2.točka izreka). Tožena stranka je v 4. točki izreka izpodbijane odločbe odločila, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v naslednjih postopkih: v postopku odškodninske tožbe zoper KZ, v postopku vložitve odškodninske tožbe zoper ministrstvo, v postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru in v postopku zaradi vložitve tožbe zoper Pri oceni tožnikove prošnje, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi sestave odškodninske tožbe zoper kmetijsko zadrugo zaradi plačila govejih pitancev tožena stranka meni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v 24. členu ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zadevo v skladu z določili 1.alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP možno oceniti kot očitno nerazumno. Iz spisa Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru izhaja, da je tožnik že 11.9.1991 vložil tožbo zaradi plačila odškodnine iz kooperacijske pogodbe, ki je bila s sklepom z dne 9.3.1993 zavržena, sklep pa je postal pravnomočen 31.8.1993. V predmetni zadevi ni možna obnova postopka, kar želi tožnik, ker je od pravnomočnosti odločbe že pretekel rok pet let. Smiselna pa tudi ne bi bila vložitev nove tožbe zaradi plačila odškodnine, saj se terjatev nanaša na leto 1992, kar pomeni, da je terjatev že zastarala v skladu s 371. členom ZOR. Tudi tožnikova prošnja za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP in tožbe ni razumno vlagati. Tožnik je navajal, da gre za povrnitev škode, ki naj bi mu nastala zaradi nezmožnosti začetka delovanja dopolnilne kmetijske dejavnosti, za katero naj bi bil prejel kup obljub glede finančne podpore, do katere pa ni prišlo. Navaja, da naj bi mu obljubo dal minister O. dne 13.1.1994. V skladu s 376. členom ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala. Morebitna tožnikova odškodninska terjatev je tako zastarala, sicer pa je po ZOR iztožljiva le javna obljuba nagrade, siceršnja morebitna obljuba, ki ne temelji na določilih ZOR, pa ni iztožljiva. Tudi v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Iz spisa Okrajnega sodišča v Mariboru izhaja, da je bila izdana začasna odredba z vknjižbo odpovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin pripisanih k vložku 27 k.o. Sp.K. zoper katero je dolžnik J.V. vložil ugovor, ki ga je sodišče kot prepoznega zavrglo. Sklep je postal pravnomočen 29.5.1995. Zadeva je tako pravnomočno končana, njena obnova pa v skladu z določili 396. člena ZPP zaradi poteka petletnega roka ni več možna. Tudi za vložitev tožbe zoper T. niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Iz spisa Okrajnega sodišča v Mariboru izhaja, da je bil izdan sklep o izvršbi na predlog za izvršbo upnika T. zoper dolžnika J.V. zaradi plačila 1,157.222,50 SIT. Iz sklepa z dne 30.11.2001 izhaja, da je bil ugovor dolžnika zavržen, zoper sklep o zavrženju se je dolžnik pritožil, zadevo pa sedaj obravnava Višje sodišče v Mariboru. Iz navedenega spisa izhaja, da teče izvršba Telekoma zoper prosilca, prosilec pa želi vložiti tožbo zoper T. zaradi plačila odškodnine, za škodo, ki je nastala leta 1995. Prosilec ne uveljavlja brezplačne pravne pomoči v postopkih ... Glede odškodninske tožbe, ki bi jo tožnik želel vložiti zoper T. pa tožena stranka še dodaja, da odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, v vsakem primeru pa ta terjatev zastara v petih letih odkar je škoda nastala (1. in 2. odstavek 376. člena ZOR). Tožnik tako sedaj ne more uspešno vložiti tožbe za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je morebiti nastala v letu 1995. Sodišče prve stopnje se v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke v izpodbijani odločbi. Tožnikovi tožbeni ugovori, da potrebuje brezplačno pravno pomoč zato, da bo lahko sporne zadeve pri sodišču predočil na jasen in razumen način, ker sam v teh zadevah ni vešč, so očitno neutemeljeni. Gre za zadeve, v katerih tožnik, glede na razloge, katere je tožena stranka v izpodbijani odločbi pregledno in celovito razložila, nima nikakršnih izgledov za uspeh in jih zato tudi očitno ni razumno sprožati. Zadeve so že pravnomočno končane, obnova postopka pa že zaradi poteka rokov očitno ni možna, ali pa (v primeru ministrstva) za uveljavljanje odškodnine zaradi obljub, kjer je prav tako očitno, da ne gre za obljube, ki bi bile iztožljive, pa tudi sicer so te (domnevne) obljube neizterljive že zaradi poteka rokov, ko bi jih bilo sploh mogoče izterjati.

Tožnik v pritožbi navaja, da bo zadevi predložil celovito mapo, v kateri ima podatke vse od 1987 leta dalje in prosi sodišče, če že ne more upoštevati starih zadev, da pove, katere zadeve bi se morale upoštevati. Meni, da zadeva v zvezi s kmetijsko zadrugo za neplačanih ... govejih pitancev ni zastarala, saj se je njegova pritožba na vabilo sodišča z dne 18.12.1999 glasila tako, da želi da se postopek obnovi, ko bo pridobil nek status, saj nima denarja za pravnika, ker mu je takrat sodišče naložilo, da naj dopolni tožbo. Dne 16.7.2001 je vložil pritožbo tudi na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, obenem pa tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ju v tej pritožbi obremenil z vsemi škodljivimi dejstvi, ki so se mu zgodila v teh nekaj zadnjih letih. Sodišče prosi, da zadeve vzame v obravnavo, ne pa jih kot zastarane in nerazumne zavrne. Zato je tudi zaprosil za pravno pomoč pri sodišču in zagotavlja, da nobena zadeva ni nejasna, saj ima vsa pogajanja zbrana v posebni mapi. Sodišče prosi tudi za pomoč pri reševanju zadeve s T. in prilaga sodno poravnavo, sklenjeno med njim in A.B. dne 19.5.2000. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V 24. členu ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Kot objektivni pogoji se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kot na primer, da zadeva ni očitno nerazumna (1.alinea 1. odstavka 24. člena) oziroma, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (4. alinea 1. odstavka 24. člena).

Tožena stranka je pravilno in obširno obrazložila, da tožnik o vseh štirih zadevah, v zvezi s katerimi je vložil prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za njeno dodelitev, določene v 24. členu ZBPP. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna ugotovitev tožene stranke in prvostopnega sodišča, da navedene zadeve ne izpolnjujejo pogojev iz 24. členu ZBPP, ker so očitno nerazumne, oziroma, ker nimajo verjetnih izgledov za uspeh, zato jih je nerazumno sprožati. O zadevah v zvezi s katerimi tožnik predlaga dodelitev brezplačne pravne pomoči je bilo, ali že pravnomočno odločeno in so roki za obnovo sodnih postopkov že potekli, ali pa so zadeve neiztožljive (napr. obljuba ministra). Zato se tožniku brezplačna pravna pomoč upravičeno ni odobrila.

Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo nestrinjanje v pritožbi in pavšalno zatrjevanje, da roki za vlaganje pravnih sredstev v navedenih zadevah še niso potekli. Tožnikova navedba v zvezi s sklenjeno poravnavo z A.B., v zadevi T., pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (1.odst.71. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.