Jedro

Dokazno breme plačila kupnine je na toženi stranki, ki to dejstvo zatrjuje. Tožena stranka je predložila dve listini, ki plačilo kupnine potrjujeta; z listinama skladni sta toženčeva izpoved in izpoved priče. Zaradi uspešnega dokazovanja je dokazno breme (procesno dokazno breme) prešlo na tožečo stranko, ki plačilo zanika.

Izpodbijanje pravne veljavnosti pogodbe je posledica napak pri njeni sklenitvi, razveza pogodbe pa je posledica nepravilnosti, ki so se pojavile v izpolnitveni fazi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe (I. točka izreka). Zavrnilo je ugotovitveni zahtevek, da je prodajna pogodba z dne 14. 10. 2014 v celoti razveljavljena in brez pravnih učinkov. Zavrnjen je dajatveni zahtevek, s katerim se zahteva vrnitev stanovanja in garaže (posamezni del št. 18 v stavbi 939) in parc. št. 154/39 k.o. X ter izdaja zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice za tožnico (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti tožni stranki v višini 2.379,29 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper odločbo v celoti se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa razveljavitev sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlaga razpis pritožbene obravnave in zaslišanje tožnice, toženca ter priče M. M. Sodbo označuje za nepravilno in nezakonito. Kot pravno podlago navaja kondikcijo zaradi neupravičene obogatitve. Trdi, da je prodajna pogodba z dne 14. 10. 2014 brez pravnih učinkov. Zatrjuje, da ni objektivno spremenila tožbenega zahtevka, ker je v zahtevku ohranila besedilo: Ugotovi se, da je prodajna pogodba z dne 14. 10. 2014, … v celoti ...in brez pravnih učinkov. Zahtevana je torej ugotovitev, da je prodajna pogodba brez pravnih učinkov. Zato je sklep nejasen, nerazumljiv, brez razlogov. Podana je kršitev 14. in 15. točke druga odstavka 339. čl. ZPP. Zahtevek objektivno ni bil spremenjen. Še vedno je zahtevano, da je prodajna pogodba brez pravnih učinkov, kar je pojmovno vključeno v pravni termin „razvezan pravni posel“. Ne drži, da je namesto ugotovitve, da je pravni posel razvezan, zahtevano, da je razveljavljen. Vrnitev se zahteva na način, da se za tožnico vzpostavi lastninska pravica. Postavljen je dajatveni zahtevek, ki ga dopolnjuje ugotovitveni zahtevek. Za odločanje je pristojno sodišče Republike Slovenije; razmerje je treba presoditi po slovenskem pravu, četudi je toženec državljan Republike Hrvaške s stalnim bivališčem v Republiki Hrvaški. Kupčeva obveznost je prinosnina, izpolnitveni kraj je v Sloveniji. Kupec svoje denarne obveznosti ni izpolnil na osebni račun pooblaščenca M. M. – niti v pogodbi določenem 15-dnevnem roku, niti po pisnem pozivu z dne 19. 11. 2015. Pooblastilo M. M. je bilo preklicano. S prodajno pogodbo je bila lastninska pravica prenesena, toženec pa ni plačal kupnine. Z dopisom z dne 10. 12. 2015 je tožeča stranka obvestila toženo, da odstopa od prodajne pogodbe in da zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja. Zaradi tega je prodajna pogodba brez pravnih učinkov, je torej prenehala obstajati. Posledično je treba vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred njeno sklenitvijo. Zatrjuje protispisnost in kontradiktornost razlogov sodbe. Sodišče se ni ukvarjalo z razlogi, povezanimi s prenehanjem pravne podlage in nastankom kondikcijske obveznosti. Spregledano je, da je kupec sin tožničinega pooblaščenca. Spregledano je, da je bila prodajna pogodba sklenjena brez tožničine vednosti. Tožnica ni dovolila ali privolila v sklenitev prodajne pogodbe. Mešajo se različna pravna in različna osebna razmerja. Pogodba je bila nesporno sklenjena, ni pa kupec izpolnil svojih obveznosti. Tožeči stranki ni izročil dogovorjene kupnine v višini 110.000,00 EUR. Tudi pooblaščenec od kupca kupnine ni prejel. Razlogi 11. točke sodbe so protispisni. Prodajna pogodba z dne 14. 10. 2014 je avtomatično in po smem zakonu prenehala veljati, zato se mora vzpostaviti prejšnje stanje, kar pomeni, da morata stranki – zaradi odpadle pravne podlage – druga drugi vrniti, kar sta prejeli. Dokazno breme plačila kupnine je na toženi stranki, ker tožeča stranka negativnega dejstva (neplačila kupnine) ne more dokazovati. Listini z dne 27. 10. 2014 in 20. 4. 2015, ki naj bi dokazovali izročitev kupnine, sta nejasni, nerazumljivi, konfuzni in ne izkazujeta pravnega dejstva ali pravno poslovne volje. Taka je tudi ugotovitev, da se sodišču z vprašanjem plačila kupnine ni treba ukvarjati. Plačilo kupnine je pravno odločilno dejstvo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S tožbo je tožnica uveljavljala, da je „v celoti razvezana in brez pravnega učinka“ prodajana pogodba za stanovanje št. 18 v stavbi št. 939 k.o. X, sklenjena dne 14. 10. 2014 pri notarki A. A. Pogodbo je v njenem imenu – na osnovi specialnega pooblastila – sklenil M. M., kupec stanovanja pa je A. A. Zahtevek je utemeljen s trditvijo, da je tožnica od pogodbe odstopila, ker ji kupnina ni bila plačana. Uveljavljala je torej prenehanje veljavnosti pogodbe zaradi odpovedi, ki jo je podala zaradi nepravilnosti v izpolnitveni fazi. Trditve utemeljujejo zaključek, da je pogodba razvezana, da je prenehala učinkovati in ima tožnica, ki je pogodbo izpolnila, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Zatrjevana sta odstop od pogodbe in razveza pogodbe, kar povzroči prenehanje vseh obveznosti in vrnitev, kar je bilo na podlagi pogodbe izpolnjeno (103. do 111. čl. Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

5. Na prvem naroku za glavno obravnavo 16.5.2017 je tožeča stranka 1. točko zahtevka spremenila tako, da je – namesto ugotovitve, da je prodajna pogodba z dne 14. 10. 2014 „v celoti razvezana in brez pravnega učinka“ – uveljavljala zahtevek, da je „v celoti razveljavljena in brez pravnega učinka“. S tem je izpodbijana veljavnost pogodbe zaradi napak pri sklepanju (94. do 99. čl. OZ). Svojih trditev ni spreminjala. Dodala je le, da sta M. M. in toženec izkoristila njeno zaupanje, bila pa sta korektna, ker sta razveljavila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je pred tem sklenila. Dodala je še, da o sklenitvi prodajne pogodbe ni bila obveščena. V nadaljevanju postopka je navajala, da je M. M. prevarant, da ji grozi in se ga boji (dopisa z dne 29. 9. 2017 in 28. 9. 2017). Po spremembi tožbe tožeča stranka zahtevek iz 2. točke utemeljuje tudi s trditvijo, da pogodba – zaradi posledic pri njeni sklenitvi – ne ustvarja pravnih posledic.

6. Ker je izpodbijanje pravne veljavnosti pogodbe posledica napak pri njeni sklenitvi, razveza pogodbe pa je posledica nepravilnosti, ki so se pojavile v izpolnitveni fazi, je pritožbeno stališče – da tožba ni bila objektivno spremenjena – nepravilno. S spremembo tožbenega predloga in s tem istovetnosti zahtevka je tožba spremenjena (184. čl. ZPP).

7. Izpodbojna tožba je konstitutivne narave – z njo se odpravi ali spremeni določeno pravno razmerje. Za uspešno izpodbijanje pogodbe je potreben oblikovalni zahtevek. Ker takega zahtevka tožnica ni postavila, neutemeljeno terja ugotovitev (1. točka zahtevka), da je pogodba razveljavljena.

8. Ker se z 2. točko zahtevka uveljavlja vrnitev stanovanja, kar je lahko objektivna posledica zatrjevanega odstopa od pogodbe1, se je bilo prvostopenjsko sodišče – kljub spremembi tožbe – dolžno izreči tudi o ne/plačilu kupnine. To je – v 11. točki sodbe – tudi storilo. Ker dejstvo, s katerim tožeča stranka utemeljuje zatrjevan odstop od pogodbe (neplačilo kupnine) in v 2. točki sodbe postavljen kondikcijski zahtevek, ni izkazano, tudi zahtevek iz 2. točke ni utemeljen.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s prodajno pogodbo z dne 14. 10. 2014 dogovorjena kupnina plačana. Pritožbeno sodišče s to ugotovitvijo soglaša. Izpovedi toženca in priče M. M. na eni strani in tožnice na drugi strani si nasprotujejo. Ker imajo vsi interes za izid tega postopka (priča je v sorodstvenem razmerju s tožencem), so pomemben dokaz listine. Prejem kupnine je tožnica pisno potrdila s podpisom potrdila z dne 27. 10. 2014 (listina B8), torej ravno v obdobju, ko se je kupnina izročala. V izjavi z dne 20. 4. 2015 (listina B9) je zanikala nerazčiščene finančne obveznosti z M. M. Izjava je lastnoročno napisana in podpisana. Pritožba ne pojasni, zakaj naj bi listina z dne 20. 4. 2015 ne izražala pravnega dejstva ali prave poslovne volje. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je bila tožničina izpoved zaradi mestoma nasprotujočih si izjav nekonsistentna. Tožničine trditve o prevari nasprotujejo izpovedi notarke, ki je brez razmerja s strankami. Pritrditi pa je tudi prvostopenjskemu mnenju, da je nenavadno, da se je tožnica celo po vložitvi tožbe spuščala v dodatne poskuse sklepanja pogodb s toženčevim pooblaščencem.

10. Pritožba pravilno izpostavlja, da je dokazno breme plačila kupnine na toženi stranki, ki to dejstvo zatrjuje. Tožena stranka je predložila dva listini, ki plačilo kupnine potrjujeta; z listinama skladni sta toženčeva izpoved in izpoved priče M. M. Zaradi uspešnega dokazovanja je dokazno breme (procesno dokazno breme) prešlo na tožečo stranko, ki plačilo zanika. Tožeča stranka je neplačanost kupnine dokazovala s tožničino izpovedjo, ki ji prvostopenjsko sodišče v tem delu ni sledilo. Prvostopenjska ugotovitev, da tožnica ni izkazala, da kupnina ni bila plačana in izročena, je zato – kljub temu, da je dokazovanje negativnih dejstev težavno, včasih celo nemogoče – pravilna. Zaključek o plačilu kupnine namreč ni bil sprejet na osnovi dokaznega bremena (215. čl. ZPP), ampak na osnovi z strani obeh pravdnih strank predlaganih in predloženih dokazov.

11. Pritožbeno sodišče dokazno oceno ocenjuje za vsebinsko prepričljivo, racionalno sprejemljivo in preverljivo, zato z njenim rezultatom – ugotovljenim dejanskim stanjem – soglaša. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev in vseh dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Razlogi sodbe so razumljivi in odločitev preverljiva. Prodajna pogodba je bila sklenjena po pooblaščencu. Voljo za prodajo stanovanja in pogoje za sklenitev prodajne pogodbe je tožnica izrazila v specialnem pooblastilu. Sorodstveno razmerje med pooblaščencem in kupcem sámo po sebi ne vzbuja pomislekov v legitimnost posla.

12. Pritožnica grajo dokazne ocene neutemeljeno prepleta z očitkom kršitve 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, saj ne zatrjuje, da bi vsebino izpovedi ali listin sodišče v obrazložitvi sodbe napačno povzelo. Ta kršitev je namreč podana, kadar sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Za to kršitev ne gre pri tolmačenju listin ali zapisnikov; kršitev ni podana, če sodišče dejstvo ugotovi drugače, kot to izhaja iz listine ali izpovedi stranke. V tem primeru gre za dokazno oceno, ki je lahko pravilna ali nepravilna, ne pomeni pa protispisnosti.

13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

1 Pogodba se odpoveduje z enostransko izjavo volje, z navadno izjavo (103. čl. Obligacijskega zakonika). Nastanek reparacijske obveznosti je objektivna posledica odstopa od pogodbe (111. čl. Obligacijskega zakonika).