26. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 203/2001 z dne 17. 4. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani št. I 238/94 z dne 9. 1. 2001 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V izvršilnem postopku sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da se izvršba ustavi, iz zemljiške knjige pa se izbriše zaznamba sklepa o izvršbi. Sodišče je ugotovilo, da je dolžnik v stečajnem postopku, upnik pa ločitvene pravice glede sporne nepremičnine ni pridobil. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je pravni pouk v sklepu sodišča prve stopnje napačen, saj ne vsebuje opozorila, da mora v primeru, če se pritožba vloži po pooblaščencu, ta imeti pravosodni izpit. Pritožnik meni, da je zaradi omenjene napake pritožbo vložil sam kot prava neuka oseba, pritožba pa je bila zato napisana nekvalitetno, kar je povzročilo neuspeh pravnega sredstva. Kršitev naj bi storilo tudi sodišče druge stopnje, ki nedopustne pritožbe ni zavrglo, pač pa jo je vsebinsko obravnavalo. Nadalje navaja, da je sodišče odločilo o izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi, ne da bi poprej pristojno sodišče v stečajnem postopku izreklo, da prijavljena ločitvena pravica s tem v zvezi ne obstaja. Navaja, da je z zaznambo sklepa o izvršbi z dne 12. 7. 1994 veljavno pridobil ločitveno pravico, saj je bil stečajni postopek uveden šele 17. 10. 1994, torej kasneje kot v dveh mesecih po pridobitvi ločitvene pravice. Navaja, da je sodišče v stečajnem postopku odločilo le o prijavljeni ločitveni pravici na podlagi zastavne pravice, pridobljene dne 23. 9. 1994, o ločitveni pravici na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi pa pristojno sodišče ni odločalo, ustreznega zahtevka tudi ni bilo, zato naj bi bil prikrajšan za pravico do obrambe in do pravnega sredstva. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave in pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.

2.Oba bistvena očitka pritožnika temeljita na očitno napačnem razumevanju relevantnih zakonskih določb. Pravni pouk v sklepu sodišča prve stopnje je res pomanjkljiv, vendar negativnih posledic za pritožnika napaka sodišča, ki v pravnem pouku ni opozorilo na omejitve glede kvalificiranosti pooblaščencev pri postopku pred Višjim sodiščem, ni povzročila. Pritožnik namreč pritožbe ni vložil po pooblaščencu, omejitev iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) pa se nanaša le na pooblaščence, ne pa na stranke. Očitno zmotno je tudi pritožnikovo razumevanje pravil Zakona o izvršilnem postopku oz. sedaj Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ) glede pridobitve poplačilne pravice (in s tem posledično ločitvene pravice v stečajnem postopku). Ni namreč bistveno, kdaj je bil izdan sklep o izvršbi (v obravnavani zadevi 12. 7. 1994), pač pa, kdaj je bil ta sklep zaznamovan v zemljiški knjigi. V obravnavani zadevi je bilo to po navedbi pritožnika 10. 10. 1994; torej ločitvena pravica očitno ni bila pridobljena prej kot v dveh mesecih pred začetkom stečajnega postopka (17. 10. 1994) in je zato ugasnila po samem zakonu. Zato ni mogoče očitati kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin sodišču, ki je v izvršilnem postopku odredilo izbris zaznamb v zemljiški knjigi in ustavitev izvršbe.

3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude