Jedro

Tožnica pogoja izjemnih dosežkov v preteklem šolskem letu ni izkazala, saj nobenih svojih izjemnih dosežkov niti ne navaja niti ne prilaga o tem nobenih dokazil. Glede na to vloge tožeče stranke ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, saj vloga nima nobene formalne pomanjkljivosti, zato ni bilo potrebno dopolnjevanje v skladu s 67. členom ZUP. Vloga je namreč sposobna za obravnavo, iz nje pa izhaja, da pogojev za pridobitev štipendije tožnica ni izkazala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo Župana Mestne občine Maribor, št. 11004-17/2014-1 z dne 19. 5. 2014, s katero je le-ta odpravil sklep Mestne občine Maribor, Mestne uprave št. 11004-58/2013 z dne 29. 10. 2013 po uradni dolžnosti (1. točka izreka), z 2. točko izreka pa vlogo tožeče stranke za dodelitev štipendije za nadarjene dijake Mestne občine Maribor za šolsko leto 2013/2014 zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila vlogo za podelitev enoletne štipendije za nadarjene dijake Mestne občine Maribor za šolsko leto 2013/2014. Prvostopni organ je s sklepom št. 11004-58/2013 z dne 29. 10. 2013 vlogo tožeče stranke zavrgel, v obrazložitvi pa zapisal, da je iz tožničine vloge razvidno, da nima izrednih dosežkov, zato niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka v skladu z 2. členom Pravilnika o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov (v nadaljevanju Pravilnik). Drugostopni organ ugotavlja, da je organ prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa bistveno kršil pravila postopka, saj je izrek sklepa v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Prvostopni organ je namreč tožničino vlogo zavrgel, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) za zavrženje vloge. Vloga se namreč zavrže v skladu s citiranim členom, če se ugotovi, da niso izpolnjene vse procesne predpostavke. Dejansko pa je organ prve stopnje tožničino vlogo vsebinsko obravnaval, ko je ugotovil, da nima izrednih dosežkov in s tem ne izpolnjuje pogojev po 2. členu Pravilnika. Iz tega razloga je drugostopni organ sklep prvostopnega organa odpravil. V nadaljevanju pa je drugostopni organ sam odločil o vlogi tožeče stranke in ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev štipendije iz 2. člena Pravilnika, saj ni izkazala izrednih dosežkov v preteklem šolskem letu, zato je njeno vlogo zavrnil. Šele v pritožbi je namreč tožeča stranka navajala nova dejstva in priložila nove dokaze, ki pa jih je v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP mogoče v pritožbi navajati in priložiti le, če jih stranka upravičeno ni mogla navesti in predložiti že v času odločanja na prvi stopnji. Tožeča stranka je pritožbi priložila diplomo z dne 25. 5. 2013 za osvojeno 3. mesto v disciplini članice – individualno, žoga na državnem prvenstvu RG A1 v Vrhniki, diplomo za osvojeno 1. mesto v disciplini članice – skupinske sestave brez rekvizita in potrdilo A.A. o osvojenem 2. mestu v kategoriji članskih mešanih skupin na državnem prvenstvu 2013 z dne 25. 11. 2013. Ta dejstva in dokazi so obstajali že v času oddaje vloge in odločanja na prvi stopnji, zakaj jih tožnica ni priložila vlogi, pa v pritožbi ni obrazloženo. Ker torej vloga tožeče stranke ni izpolnjevala pogojev iz 2. člena Pravilnika, jo je organ druge stopnje zavrnil. Tožeča stranka v vloženi tožbi, v kateri predlaga odpravo izpodbijane odločbe oziroma njeno spremembo tako, da se naj vlogi tožeče stranke ugodi in se ji dodeli štipendija, navaja, da bi moral drugostopni organ v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP dokaze in dejstva, ki jih je tožnica navajala in priložila pritožbi, upoštevati. Iz predloženih listin izhaja, da je tožnica dosegla izjemne dosežke v B.B., kjer je 25. 5. 2013 v programu A1 bila med članicami državna prvakinja v skupinski vaji in tretja posamezno v vaji z žogo. Razen tega trenira in tekmuje v klubu C.C. (akrobatske navijaške skupine), kjer so na državnem prvenstvu zasedli 2. mesto. Glede na to tožeča stranka meni, da je tožnica upravičena do štipendije za nadarjene dijakinje Mestne občine Maribor.

V dopolnitvi tožbe pa se tožeča stranka sklicuje še na 67. člen ZUP in meni, da bi moral organ prve stopnje pozvati tožečo stranko k dopolnitvi njene vloge v skladu s 67. členom ZUP ali pa si podatke priskrbeti sam, saj so ti podatki dostopni preko internetne strani.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri v izpodbijani odločbi navedenih razlogih in dodaja, da tožnica v vlogi z dne 5. 9. 2013 ni niti navedla izjemnih dosežkov, prav tako ni priložila v zvezi s tem nobenih potrdil. To je storila šele v vlogi, ki jo je priložila pritožbi zoper prvostopni sklep. Ne strinja se s stališčem tožeče stranke, da bi moral prvostopni organ tožnico pozvati k dopolnitvi vloge, saj izjemni dosežki v prijavi tožeče stranke niso bili niti navedeni. Razen tega pa tudi v skladu z 238. členom ZUP novih dejstev in dokazov, ki so že obstajali v času odločanja na prvi stopnji, ni mogoče upoštevati, če stranka ne izkaže, da jih upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in priglaša stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila vlogo za podelitev enoletne štipendije za nadarjene dijake in študente Mestne občine Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2013/2014 v skladu z javnim razpisom, ki je bil objavljen na podlagi Pravilnika o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov (v nadaljevanju Pravilnik) in Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2013. Kot izhaja iz pogojev Pravilnika in Javnega razpisa, so upravičenci osebe s statusom dijaka srednješolskega izobraževanja vključno od 2. letnika dalje, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno prebivališče v Mestni občini Maribor, so v preteklem šolskem letu dosegli kot dijaki povprečno zaključno oceno najmanj 4, so v preteklem šolskem letu dosegli izjemne dosežke in niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb, nimajo statusa samozaposlene osebe, niso lastniki oziroma solastniki gospodarske družbe ter nimajo druge štipendije ali posojila ali ne prejemajo drugih virov dohodkov. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, so izjemni dosežki eden od pogojev, ki morajo biti enakovredno in kumulativno izpolnjeni za pridobitev predmetne štipendije.

V vlogi, ki jo je tožeča stranka vložila dne 5. 9. 2013, je navedla, da je dijakinja 2. letnika II. gimnazije v Mariboru, predložila pa je potrdilo o zaključni oceni 4,62 v preteklem šolskem letu. Rubrika dokazila o izjemnih dosežkih v preteklem šolskem letu je ostala prazna. Torej v njej dosežki niso niti navedeni, razen tega tožeča stranka tej vlogi ni priložila nobenih prilog.

Po presoji sodišča je drugostopni organ pravilno ugotovil, da odločanje o vlogi tožeče stranke pomeni meritorno odločanje ter je zato pravilno sklep prvostopnega organa, ki je vlogo tožeče stranke zavrgel, odpravil. Nato pa je pravilno ugotovil, da tožnica pogoja izjemnih dosežkov v preteklem šolskem letu ni izkazala, saj nobenih svojih izjemnih dosežkov niti ne navaja niti ne prilaga o tem nobenih dokazil. Glede na to vloge tožeče stranke ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, saj vloga nima nobene formalne pomanjkljivosti, zato ni bilo potrebno dopolnjevanje v skladu s 67. členom ZUP. Vloga je namreč sposobna za obravnavo, iz nje pa izhaja, da pogojev za pridobitev štipendije tožnica ni izkazala. Listin in navedb, ki jih je tožeča stranka navedla in priložila šele v pritožbi zoper prvostopno odločitev, pa v skladu z 238. členom ZUP, po katerem lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če jih upravičeno ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji, ni mogoče upoštevati.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožena stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožena stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.